Na svetovni dan človekovih pravic, 10. decembra, je letos v ospredju opozorilo, da imajo vsi ljudje pravico biti slišani in upoštevani. Letošnji svetovni dan bo potekal pod geslom Vključevanje in pravica do sodelovanja v javnem življenju. Generalna skupščina ZN je 10. decembra 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic.

Ulica zahteva konec samovoljnega odločanja vlad
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v poslanici ob svetovnem dnevu zapisal, da so močne civilnodružbene skupine zelo pomembne v prizadevanjih za blaginjo vsakega naroda. Združeni narodi zato, kot pravi, obžalujejo ukrepe, ki jih zatirajo. To je po njegovih besedah razlog, zakaj Združeni narodi na letošnji svetovni dan človekovih pravic opozarjajo na pravico sodelovanja in na vse tiste pravice, ki slednjo omogočajo, tako na pravici govora in mirnega združevanja.
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay pa je v svoji izjavi zapisala, da množice po svetu v zadnjem času na ulicah zahtevajo več kot le svobodo govora. Zahtevajo, da se konča samovoljno odločanje vlad o tem, kaj je najboljše za prebivalce, ne da bi se posvetovale z njimi. Številni ljudje v številnih državah jasno sporočajo, da so siti prezira in neupoštevanja njihovih potreb, želja in strahov, opozarja visoka komisarka.

Dan človekovih (in Božjih) pravic

Na Škofijski gimnaziji A. M. Slomška v Mariboru dan človekovih pravic obeležujejo med 7.55 in 13.50 ter ga namenjajo razmisleku o pravicah. »Živimo v svetu, ki je zaradi želje po uspešnosti in dobičku velikokrat tudi zelo agresiven, zato pravice pogosto ostajajo le na papirju, vse večkrat pa se tudi zlorabljajo. Sprevržejo se v svoje nasprotje in s tem izničujejo demokracijo,« so zapisali na spletni strani.

Dijaki prvih treh letnikov si bodo ogledali film Misijon, ki prikazuje pogoje za delovanje prvotnih misijonov in vpliv družbe ter politike na poslanstvo misijonarjev in njihove dejavnosti, dijaki 4. letnika pa film Božji možje. O pravicah se bodo pogovarjali pri razrednih urah, ob koncu pa se bodo temu posvetili s stališča leposlovja, zgodovine, geografije, vere in kulture.

Ideja človekovih pravic skriva tudi pasti

Letošnje praznovanje namenjajo tudi praznovanju 50. obletnice začetka II. vatikanskega koncila, ki je s celo vrsto pomembnih besedil sprejel idejo o človekovih pravicah. Med takšnimi koncilskimi deklaracijami je zlasti besedilo Dignitatis humanae (O človekovem dostojanstvu), v kateri je sprejeta ideja o verski svobodi kot temeljni človekovi pravici. Ugotavljajo, da se je navdušenje nad koncilskimi odloki v teh petdesetih letih malce ohladilo, saj smo se zavedali pasti, ki je zajeta v ideji človekovih pravic.

»Ta past je v tem, da pri poudarjanju pravic človeka ne le, da pozabimo na dolžnosti, ki jih imamo ljudje drug do drugega, pač pa, kar je iz verskega, a tudi širšega vidika še usodnejše, da pozabimo na vrhovno pravico, ki jo ima Bog nad človekom. V tem smislu je bilo koncilsko sprejetje verske svobode vprašljivo, saj je tudi med katoličani pripeljalo do prepričanja, da vera ni nekaj, kar bi človek prejel od Boga, pač pa nekaj, kar si človek lahko po mili volji izbira in da so vse te izbire dopustne, dobre. Tako smo danes priča problematičnemu pojavu, ki mu rečemo »izbirni vernik«: tj. vernik, ki si od vere izbira le to, kar mu ustreza, na ostalo se pa požvižga,« so še zapisali.


Foto: arhiv Družine / T. P.