Geslo današnjega svetovnega dneva beguncev je Solidarnost - za svet, v katerem so begunci sprejeti in po besedah Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) ti danes našo solidarnost potrebujejo bolj kot kdajkoli.

Na tisoče beguncev vsako leto zapusti svoje domove in se v iskanju varnosti odpravi na nevarna potovanja. Pri tem vsako leto na tisoče beguncev izgubi življenje. Po nekaterih ocenah je bilo do maja 2024 zaradi preganjanja, oboroženih sporov, nasilja in kršitev človekovih pravic po vsem svetu prisilno razseljenih več kot 120 milijonov ljudi, poroča spletni portal Vatican News.

Ljudje svoje domove večinoma zapuščajo zato, ker se znajdejo v brezizhodni stiski. Pogosto se od domovine ne poslovijo zaradi boljšega življenja, ampak, kot pričujejo mnogi, »zgolj zaradi preživetja«.

Ob 120 milijonih razseljenih ljudi po svetu ne smemo pozabiti, da gre pri vsakem od teh milijonov za človeka z edinstveno zgodbo, ki čaka, da jo opazimo in da spoštujemo njegovo dostojanstvo, trpljenje in upanje.

Bodimo pozorni na glasove beguncev

Ob letošnjem svetovnem dnevu beguncev prisluhnimo njihovemu sporočilu. Število beguncev namreč iz leta v leto narašča. Ob 120 milijonih razseljenih ljudi po svetu pa ne smemo pozabiti, da gre pri vsakem od teh milijonov za človeka z edinstveno zgodbo, ki čaka, da jo opazimo in da spoštujemo njegovo dostojanstvo, trpljenje in upanje.

Papež, ki se zavzema za pravice beguncev

Tudi papež Frančišek, ki velja za enega največjih svetovnih zagovornikov pravic migrantov in beguncev, vedno znova opozarja, naj prisluhnemo zgodbam posameznikov in naj se nas te dotaknejo. Ob koncu včerajšnje splošne avdience je sveti oče pozval, naj bo svetovni dan beguncev »priložnost, da pozoren in bratski pogled usmerimo v vse tiste, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove v iskanju miru in varnosti«.

Vsi smo poklicani, da sprejmemo, spodbujamo, spremljamo in vključimo ljudi, ki trkajo na naša vrata.

»Pozornost« pomeni, da se ustavimo in resnično pomislimo na ljudi, ki so prisiljeni zapustiti vse, kar poznajo in jim je domače, ker jim okoliščine onemogočajo kar koli drugega. »Bratstvo« pa pomeni, da smo vsi ena sama človeška družina, Božji otroci, in da nas solidarnost zavezuje k odgovornosti za vse ljudi.

Po papeževih besedah smo »vsi poklicani, da sprejmemo, spodbujamo, spremljamo in vključimo ljudi, ki trkajo na naša vrata«, in sveti oče moli, »da bi si države prizadevale zagotoviti humane pogoje za begunce in olajšati procese vključevanja«.

Migranti in begunci na čolnu pred libijsko obalo. FOTO: Vatican Media

Od svojih vlad moramo zahtevati odgovornost

V letu 2023 je v Sredozemskem morju pri poskusu prečkanja proti evropskim obalam življenje izgubilo ali bilo pogrešanih 3.105 ljudi, spominjajo pri Vatican News. Po besedah Jezuitskega združenja za begunce težava ni le v smrti migrantov, ki poskušajo doseči Evropo, pač pa gre tudi za odgovornost vlad, »ker kriminalizirajo reševalne ladje nevladnih organizacij in jim ne dovolijo izkrcanja ljudi, ki jih te rešijo na morju; ker ustavljajo pomorske patrulje, ki so včasih rešile na tisoče življenj; ker usodno zavlačujejo reševalne ladje; in ker begunce potiskajo nazaj v izvorne države«.

Pri vračanju migrantov »ne gre le za migrante, ki se utapljajo v morju. Gre tudi za to, da so poslani nazaj v kraje, kjer jih čakajo krutost, prisilno delo, trgovina z ljudmi, mučenje«. V begunskih centrih v Libiji se migranti soočajo z grozljivim ravnanjem, ki je v popolnem nasprotju s človekovim dostojanstvom.

Tudi če je begunec sprva tujec, lahko postane prijatelj.

Odpravimo politiko strahu

V svetu, ki ga tako uničujejo vojne, bo število beguncev žal še naprej naraščalo. Zato ob svetovnem dnevu beguncev velja premisliti, kaj lahko storimo vsi skupaj. Pri Jezuitskem združenju za begunce svetujejo, naj se najprej otresemo stereotipov. Politiki in mediji prepogosto uporabljajo besede, s katerimi »demoniziramo« begunce, s čimer »razvrednotijo njihove razloge za iskanje zaščite«. Begunce opisujejo kot breme ali nasilno grožnjo, kar ustvarja sovražno okolje in javno mnenje o beguncih, in to, pojasnjujejo pri omenjenem združenju, »je politika strahu, zaradi katere smo dejansko še bolj prestrašeni«.

Kot protiutež takšni politiki so pri Jezuitskem združenju za begunce v sodelovanju z mednarodno Karitas in nekaterimi drugimi sorodnimi organizacijami izdali Manifest za skupno človečnost, katerega cilj je »spodbuditi vse, da zavrnejo nenaklonjen odnos do beguncev ter spodbujajo skupne prostore pripadnosti in srečevanja. Tudi če je begunec sprva tujec, lahko postane prijatelj«.

Na srečo pa imajo begunci tudi prijatelje, popolne neznance, ki se izpostavijo nevarnosti in se postavijo po robu, da bi beguncem pomagali najti varnost in se vključiti v družbo. Naj nas navdihne misel, pišejo vatikanski mediji, da »ravnajmo z drugimi tako, kot bi želeli, da bi drugi ravnajo z nami«. In »naj nas vodi upanje vseh drugih beguncev, da bomo zgradili pravične in sočutne skupnosti, kjer bo vsak posameznik lahko začutil pripadnost«.

Ker Bog hodi hodi s svojim ljudstvom, je srečanje z migrantom, kot z vsakim bratom in sestro, ki je v stiski, tudi srečanje s Kristusom.

Poslanica pred 110. svetovnim dnevom migrantov in beguncev

Na praznik Marije Pomagaj so v Vatikanu objavili tudi poslanica papeža Frančiška za 110. svetovni dan migrantov in beguncev, ki ga bomo v Katoliški cerkvi obhajali 29. Septembra. Naslov poslanice je Bog hodi s svojim ljudstvom.

Papež v njej piše, kako lahko v migrantih našega časa, tako kot v migrantih vseh časov, »vidimo živo podobo Božjega ljudstva na poti v večno domovino«. Tako kot izraelsko ljudstvo v Mojzesovem času tudi migranti pogosto bežijo iz nevzdržnih razmer, ob tem pa mnogi Boga doživljajo kot sopotnika, kot vodnika in kot zadnje upanje. In ker Bog hodi hodi s svojim ljudstvom, je srečanje z migrantom, kot z vsakim bratom in sestro, ki je v stiski, »tudi srečanje s Kristusom«.