Ob izidu apostolske spodbude papeža Frančiška Veselite in radujte se so včeraj na tiskovnem uradu Svetega sedeža priredili tiskovno konferenco, nov dokument pa so predstavili generalni vikar za rimsko škofijo msgr. Angelo De Donatis, časnikar Gianni Valente in Paola Bignardi iz Katoliške akcije.



Zakaj apostolska spodbuda o poklicanosti k svetosti?

Msgr. De Donatis je predstavil uvod in prvo poglavje apostolske spodbude. Na vprašanje, zakaj sploh apostolska spodbuda o poklicanosti k svetosti, odgovarja, da ima sodobni svet svetost za nekaj zastarelega, zato je novi dokument namenjen prav današnjemu svetu. Soočiti se želi z izzivom, da predstavi večno aktualnost krščanske svetosti, na enak način, kot je zapisan v Svetem pismu, da bi jo lahko predlagali vsem kot željeni cilj poti vsakega človeka.

Svetost je resnično življenje, sreča, za katero smo bili ustvarjeni

S klicem k svetosti se Bog obrača na vsakogar. Po besedah papeža Frančiška je »svetost resnično življenje, sreča, za katero smo bili ustvarjeni. In nasprotje od svetosti ni najprej grešno življenje, ampak to, da se zadovoljimo s povprečnim, razvodenelim in neosnovanim življenjem. Biti kristjani pomeni od Boga v dar prejeti življenje, ki je lepo, bogato s smislom, polno okusa; odpraviti se na pot nas dela bolj žive, bolj človeške.« Bog podarja pot svetosti, poguma, ki jo je potrebno živeti v hoji za Jezusom ter v mreži odnosov, ki jih živimo z drugimi.

Usmeriti pozornost na to, kar je v krščanskem življenju bistveno

Msgr. De Donatis je pojasnil, da želi papež usmeriti pozornost na to, kar je v krščanskem življenju bistveno; gre za pomoč, ki ohranja naš pogled širok, da ne bi životarili, ampak se vprašali: kam gremo, kam gre Cerkev? Pri tem je poudaril, da pripadnost Gospodu Jezusu in Cerkvi in postane nesmiselna, če ne sledi jasno začrtani poti k svetosti.

Da bi znova odmeval klic k svetosti in iskanje načina, kako jo udejanjiti

Namen spodbude ni podati razprave o svetosti s številnimi definicijami in lastnostmi, ampak, kot zapiše papež Frančišek, da bi znova odmeval klic k svetosti in iskanje načina, kako jo udejanjiti v sedanjem kontekstu, z vsemi njegovimi nevarnostmi, izzivi in priložnostmi: »Kajti Gospod je izbral vse nas, da bi bili pred njim sveti in brezmadežni v ljubezni.« To je poudaril že Drugi vatikanski cerkveni zbor in papež Frančišek v novi apostolski spodbudi ta klic znova izpostavi.

Svetost, resnično in srečno življenje, je mogoča za vsakega – tudi zate!

V prvem poglavju so predstavljene štiri ključne točke, ki so hkrati tudi štiri razsežnosti poklicanosti k svetosti, je pojasnil msgr. De Donatis. Prva stvar, ki nam jo želi povedati sveti oče, je ta, da svetost ni nekaj drugega od življenja, ki ga živimo vsak dan, gre pa za to, da vsakdanje življenje živimo na izreden način, saj ga Božja milost, Sveti Duh, ki smo ga prejeli pri krstu, dela lepega. Sad Duha je življenje, ki ga živimo v veselju, v ljubezni. To je svetost. Ne gre za posebne pogoje, za to, da bi vsak dan veliko časa posvečali molitvi, študiju teologije, opravljanju posebnih služb v Cerkvi, ampak gre za dar novega življenja, ki je zaradi Božjega daru dostopno vsem. Papež navaja primere svetosti in jih vzame iz vsakdanjega življenja: starši, ki z veliko ljubeznijo vzgajajo svoje otroke; možje in žene, ki delajo, da preskrbijo svoje družine; bolni, ostarele redovnice, ki so še vedno nasmejane, vse to so »svetniki sosednjih vrat«. Papež se v določenem trenutku obrne na bralca ter ga nagovori z besedami, da je »svetost, resnično in srečno življenje, res mogoča za vsakega, tudi zate: Dovoli, da milost tvojega krsta obrodi sadove.«

K svetosti smo poklicani skupaj z drugimi

Drugi poudarek v prvem delu apostolske spodbude je dejstvo, da nas Bog kliče k svetosti skupaj z drugimi, znotraj medosebnih odnosov v krščanski skupnosti. Tretja točka razmišlja o tem, da je vrelec, iz katerega izvira svetost, Gospod Jezus. Cilj, h kateremu teži, je zgodovina človeštva. Vsak človek mora po papeževih besedah razumevati svoje življenje kot poslanstvo.

Svoje življenje oblikovati po zgledu Kristusovega življenja

Zadnja misel prvega poglavja pa poudari, da krščanska svetost teži k temu, naj svoje življenje oblikujemo po zgledu Kristusovega življenja: molitev in delovanje v svetu, trenutki tišine, služenja, družinsko življenje, služba - vse to lahko postaja del poti posvečevanja.

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet