Seme, veliko okoli 2 cm, so našli med raziskovanjem jam v bližini Jeruzalema, ki ga je sredi in konec osemdesetih let prejšnjega stoletja vodil oddelek za arheologijo Hebrejske univerze v Jeruzalemu, poročajo različni svetovni mediji. Radiokarbonsko datiranje je pokazalo, da seme izvira iz obdobja med 993 in 1202 po Kristusu.

Drevo dvanajst let po zasaditvi semena. FOTO: nature.com

Mlado drevo, imenovano »Saba«

Seme je vzklilo pred približno 13 leti in je danes mlado drevo, ki so ga poimenovali »Saba«. Analiza DNK je pokazala, da je drevo iz rodu mire (Commiphora), ki ga najdemo v Afriki, na Arabskem polotoku in Madagaskarju. Omenjeni rod dreves je znan tudi po tem, da so trije modri ob Jezusovem rojstvu novorojenemu Detetu darovali »kadila in mire«. Smola tega drevesa bi lahko bila »balzam iz Judeje« ali »gileadski balzam«, ki so ga v svetopisemskih časih gojili v Levantu.

Poznavalci »gileadski balzam« opredeljujejo kot »najdragocenejši izvozni izdelek stare Judeje«.

V starodavnih časih je bil ta balzam izredno cenjen in se je izvažal po celotnem Rimskem cesarstvu. Pretekle raziskave so pokazale, da so ga uporabljali v več namenov, med drugim kot protistrup ob zastrupitvah in za balzamiranje.

Poznavalci »gileadski balzam« opredeljujejo kot »najdragocenejši izvozni izdelek stare Judeje«, o katerem so obširno pisali tudi antični pisci. Zelo je bil cenjen zaradi dišeče aromatične smole »opobalsamum« in njene gospodarske uporabe. Analiza DNK kaže, da je bila »Saba« verjetno uporabljena kot podlaga, na katero je bilo cepljeno drevo za »gileadski balzam«. Omenjeni balzam je ob koncu 9. stoletja izginil iz Judeje.

Semena so našli konec osemdesetih let prejšnjega stoletja med raziskovanjem jam v bližini Jeruzalema. FOTO: YouTube/zajem zaslona

Še brez sadu

Znanstveniki so v raziskavi, objavljeni v reviji Communications Biology, navedli, da ima »Saba« edinstven genetski »prstni« odtis in morda predstavlja izumrli takson oz. skupino organizmov, katerega smola je bila povezana z zdravljenjem, vendar je niso opisovali kot »dišeče«.

Zaenkrat ni jasno, zakaj »Saba« še ni obrodila sadu: morda se naravno razmnožuje v višji starosti ali pa umetno okolje rastlinjaka, v katerem trenutno uspeva, ne omogoča prehoda iz vegetativnega v reproduktivno stanje.

Mlada sadika še ni cvetela ali obrodila plodov, kljub temu pa strokovnjaki upajo, da bodo uspeli pridobiti čim več podatkov s preučevanjem drevesa ob primerjavi s sodobnimi sorodniki. Kot so še pojasnili, kalitev starodavnega semena iz Judejske puščave kljub nekaterim omejitvam »prvič dokazuje navzočnost teh dreves na tem območju pred približno 1.000 leti«. Kalitev semena, ki je tehtalo 0,565 grama, kaže na možnost istovetnosti z avtohtonim drevesom ali grmom, katerega smola, »tsori«, je bila v Svetem pismu povezana z uporabo v zdravilne namene.

Zaenkrat ni jasno, zakaj »Saba« še ni obrodila sadu in kdaj v prihodnosti bi lahko zacvetela. Po mnenju znanstvenikov se njen takson »morda naravno razmnožuje v višji starosti ali pa umetno okolje rastlinjaka, v katerem trenutno uspeva, ne omogoča prehoda iz vegetativnega v reproduktivno stanje«.