Hrana ni le osnovna človeška potreba, temveč je znamenje Božjega blagoslova, ki omogoča življenje. Ravno zato pojem »hrana« (hebr. 'ōk–el; gr. trofé, brôma) v Svetem pismu nosi tako materialni kot tudi duhovni pomen. Poleg kruha (Rut 2,14) »hrana« pomeni živež, preskrbo s hrano, ki jo je treba skrbno varovati (1 Mz 41,35-36) in poskrbeti za njeno obredno primernost (3 Mz 11,34). Hrana z jagnjetom prejme simbolno vrednost v odrešenjski zgodovini (2 Mz 12,4) ter občestveno v skrbi za bližnjega (3 Mz 25,37).

Bog naklanja živeža vsemu stvarstvu (Job 28,41), zato je pomanjkanje odraz temeljnega nezaupanja tako Bogu (Ps 78,18) kot tudi človeku (Sir 37,20). Človek, ki zaupa Bogu in ima jasno poslanstvo, lahko živi tudi v preprostosti Janeza Krstnika (Mt 3,4), saj ve, da Bog skrbi ne le za jed in obleko, temveč za celoto življenja (Mt 6,25-26), zato ravno takemu človeku Bog zaupa oskrbništvo in daje potreben živež (Mz 24,45). V dinamiki odnosa s sočlo...