Foto: Tatjana Splichal

Ekipa organizacijskega odbora Svetopisemskega maratona se skozi leta menja, le eno ime ostaja isto.

Katarina Zupančič je med prostovoljci, ki se vsako leto od zgodnje jeseni dobivajo na štirinajst dni in delajo za teden neprekinjenega branja Svetega pisma. Organizatorjem Svetopisemskega maratona se je kot predstavnica Gibanja pot pridružila že prvo leto in od prve ekipe organizacijskega odbora edina ostala vseh dvanajst let. Že ves čas je poleg skupinskega dela zadolžena za bralni seznam za ves teden branja Božje besede. »V začetku sem res vsako župnijo, župnika, vsako osebo in skupino osebno poklicala, v vseh teh letih pa sta tehnika in moderni sistem tako napredovala, da sta mi precej olajšala delo. Zdaj imamo spletno povezavo, ki jo posredujem, in ljudje samo kliknejo in se vpišejo. Letos sama sploh še nisem dobila linka, da bi ga posredovala naprej, pa so se že vpisovali.« Dejstvo pa je tudi, da se je v ducatu let maraton že toliko uveljavil in postal prepoznaven, da se ljudje pridružijo sami od sebe.

Druženje s Svetim pismom

Svetopisemski maraton sama razume kot poseben blagoslov za Ljubljano pa tudi za našo domovino. In čeprav se je v začetku spraševala, »zakaj bi brali Božjo besedo in kdo bo vedel, da smo prebrali celo Sveto pismo,« vedno znova spoznava, da je poslanstvo maratona spodbuda vsakemu, ki se ga udeleži. »Vedno znova, ko pridem in dve uri sama ali v skupini sedim z Božjo besedo, me nagovarja, da ji sledim in se obračam nanjo, da črpam iz nje. Še vedno mi je v izziv, saj še nisem prebrala celega Svetega pisma, čeprav se mi zdi, da sem ga že.«

Več o Katarini Zupančič si preberite v časopisu Družina.