V Rimu je bilo med 23. in 26. septembrom svetoletno romanje vseh katehetov, ki so se ga udeležili tudi slovenski kateheti.

V Rim nas je povabil papež Frančišek, da bi se s srečali z njim in med seboj, predvsem pa skupaj stopili skozi sveta vrata – ne le tista, ki vodijo v baziliko svetega Petra, temveč predvsem skozi tista, ki nas v našem osebnem življenju vodijo k obličju usmiljenega Očeta.

Petkov romarski dan smo pričeli z medsebojnim spoznavanjem. Na pot se nas je pod duhovnim vodstvom gospoda nadškofa dr. Marjana Turnška, predsednika Slovenskega katehetskega urada, odpravilo 35 katehetov iz vseh slovenskih škofij. Po večnem mestu nas je preudarno in iskrivo vodil dr. Vinko Potočnik, z nami pa je romal tudi voditelj tajništva SKU dr. Franc Zorec. Po krajšem sprehodu po rimskih trgih smo se v baziliki sv. Janeza Krstnika udeležili prve kateheze v okviru svetovnega srečanja katehetskih sodelavcev. O usmiljenju in poklicanosti smo razmišljali ob velikem delu slikarja Caravaggia, ki uprizarja, kako Jezus pokliče Mateja. Slika še posebej nagovarja ob čudoviti igri teme in svetlobe, ki jo more dati le Božja usmiljena ljubezen. Kot Matej je tudi vsak od nas poklican, da bi vedno znova vstal iz temin greha in tej Ljubezni sledil v svetlobo dneva; da bi bili kot luna, ki svoje svetlobe nima iz same sebe, temveč jo prejema od sonca.

Tega ni manjkalo tudi v preostalih romarskih dneh. Sobotno dopoldne smo začeli s sveto mašo v cerkvi Marije Snežne, ki je z našim narodom še posebej povezana, saj je tam papež Hadrijan sprejel sveta brata Cirila in Metoda ter potrdil bogoslužne knjige v slovanskem jeziku. Stoletja pozneje pa je v baziliki maševal tudi bl. Anton Martin Slomšek, katerega godovni dan smo obhajali prav v soboto. Nadškof dr. Turnšek nas je spomnil, kako je bl. škof pospeševal molitev v priprošnjo svetih bratov, ki sta si prizadevala za edinost kristjanov, spravo, odpuščanje in usmiljenje na vseh področjih našega življenja. Še posebej so nas nagovorile tudi nadškofove besede, naj bomo hvaležni, ker smo že prejeli usmiljenje v »veliko veliko veliko veliko veliko večji meri, kot ga mi lahko damo komurkoli naprej«. Tudi romanje skozi sveta vrata je zunanje znamenje, da prejemamo obilje Božjega usmiljenja, ki ga delimo naprej s svojim pričevanjem. In ob tem je še kako na mestu petero ključev nebeškega kraljestva, kot jih je poimenoval bl. Slomšek: dobra sveta spoved, sveta maša, sveto obhajilo, redna molitev in dobra dela. Sobotno popoldne smo po ogledu antičnega Rima nadaljevali v baziliki sv. Pavla izven obzidja, kjer smo prisluhnili pričevanjem katehetov, ki so pred nas razgrnili svojo prehojeno pot do osebne vere in oznanjevanja v vseh življenjskih okoliščinah. Dan smo zaključili s skupnimi večernicami.

In že je bil pred nami Gospodov dan, ki smo se ga vsi tako veselili. To je namreč dan, ko smo na trgu sv. Petra slavili Gospoda skupaj s papežem Frančiškom. Lepo se je bilo ozreti po trgu, na katerem smo bili slovenski romarji pri sveti maši zbrani skupaj s kateheti z vsega sveta, da bi okrepili svoje poslanstvo in ozavestili moč povezanosti v skupno občestvo Cerkve na čelu s papežem Frančiškom. V svojem nagovoru nas je opogumil za pričevanje, ki raste iz srčike vere – velikonočnega oznanila, ki nam govori: »Gospod Jezus je vstal, Gospod Jezus te ljubi, zate je dal življenje, vstal je in živi, ob tebi je in te vsak dan čaka. Tega ne smemo nikoli pozabiti.« Jasno je poudaril, da oznanjevanje ni v togosti, temveč predvsem v srečevanju, sprejemanju zgodovine posameznika, občutljivosti za drugega in ljubezni, ki vidi s srcem. Prav o tem nam pripoveduje tudi nedeljski evangeljski odlomek o Lazarju in bogatinu. Slednjega je prevzela posvetnost, a Lazar je tisti, ki ga Bog ne pozabi, saj njegov pogled zaobjema tudi tistega, ki ga logika sveta prezre in zavrže. Oznanjevalec evangelija naj prinaša veselje, naj gleda onkraj zla in nesoglasij ter naj razvija občutljivost za konkretne stiske in potrebe sodobnega sveta.

Po sveti maši se je papež osebno srečal s predstavniki posameznih narodov. V imenu slovenskih katehetov, katehistov in katehistinj mu je s. Brigita Zelič izročila podobo Slovenije z molitveno kartico kot simbolom molitvene povezanosti vseh slovenskih katehetskih sodelavcev (http://it.radiovaticana.va/video#/13438?mode=play; izsek pri 1 uri in 39 minut).

Nedeljsko popoldne smo nato nadaljevali še v zbranem romanju po poti usmiljenja skozi sveta vrata. Skupaj in vsak zase smo s Križanim stopali proti baziliki sv. Petra s prošnjo, da bi nam simbolni prehod skozi sveta vrata pomagal vsa katehetska prizadevanja izročiti v objem Božjega usmiljenja.

Občestvo, veselje, srečanje, spreobrnjenje, podelitev, prošnja, zahvala – in še bi lahko nizali besede naših skupnih dni na jubilejnem romanju v Rim, ki smo ga v ponedeljek zaključili še z obiskom groba sv. Frančiška v Assisiju, kjer nas je prijazno sprejel p. Janez Šamperl.