Jezus od nas ne zahteva nič drugega kakor to, da mu zaupamo. In prav danes je še poseben praznik našega zaupanja, saj oznanjamo »Gospodovo smrt«, smrt, zaradi katere mi živimo in po kateri smo deležni večnega življenja v nebeškem kraljestvu. 

Prvotno praznovanje na veliki četrtek 

Prvotni in najslovesnejši praznik Presvetega Rešnjega telesa je pravzaprav veliki četrtek, dan postavitve najsvetejšega zakramenta, imenovan tudi »rojstni dan keliha«. 

Toda spomin na Kristusovo trpljenje in neposredna bližina velikega petka nam nekako ne dovoljujeta, da bi se z vso veličino posvetili Kristusovemu največjemu daru.

Sprevod se ustavi pri štirih oltarjih, razvrščenih na prostem. Tam je vsakokrat oznanilo evangelija ter blagoslov z Najsvetejšim. FOTO: Tatjana Splichal 

Brez vere je vse navadno. Ko pa pride vera, se navadne reči zasvetijo v slavi … Oživljajoči zakrament je brez vere kruh in vino; skrivnosti so navadne reči in čuda duha so plehka brez očesa vere, ki jih zazna. Vera ne dojema stvari, kakor so, ampak kakor jih hoče videti. Tako nosiš v rokah žerjavico skrivnosti, ki je po naravi običajen kruh, vera pa jo gleda kot telo Edinega, ker oko vere ne gleda kakor telesno oko, ampak primora telesni pogled, da uzre nevidno. (Sirski škof in pridigar Filoksen iz Mabuga)

Notranjost cerkve v Podutiku. FOTO: Marjan Smerke

Na Slovenskem so Svetemu Rešnjemu Telesu in Krvi posvečene tri cerkve: župnijski cerkvi v župniji Maribor – Sv. Rešnje Telo in v župniji Ljubljana – Podutik ter podružnična cerkev na Trati v župniji Kočevje.

 Podružnična cerkev na Trati. FOTO: Ivo Žajdela 

Pred evangelijem današnjega praznika beremo pesem Slednico, ki povzema vso njegovo globoko duhovno vsebino.

Hvali, Síon, Rešenika, / nam pastirja in vodnika / s himnami in pesmimi.

Naj ga hvali, kar ga hoče, / ni prehvaliti mogoče / ga v nobenih hvalnicah.

Dar posebnega češčenja: / živi kruh in vir življenja / danes nam je predložen.

Pri večerji v živi veri / bil je trumi dvanajstéri / zbranih bratov izročen.

Bodi polna, bodi glasna, / bodi mila, bodi jasna / vernih hvala in radóst.

Dan slovesni se ponavlja, / dan ustanovni se proslavlja, / kar je dana ta skrivnost.

Nov je Kralj pri tem obredu / novo jagnje v novem redu / mesto starega nam dal.

Novo pride, staro mine, / pred resnico sen izgine, / noč premaga dan svetal.

Kar tedaj je Kristus stóril, / to – učencem je govóril – / v moj spomin naj se vrši!

Naročilo se spolnjuje, / kruh in vino se daruje / za rešenje vseh ljudi.

Nauk dan je za kristjane, / kruh tedaj meso postane, / vino pa postane kri.

Vid in um ne izmodruje, / živa vera potrjuje: / nadnaravne so reči.

Te podobe raznolike / skrivajo reči velike / v znamenjih, a ne v stvareh.

Jed, pijača sam postane, / vendar Kristus cel ostane, / pričujoč v podobah dveh.

Kdor uživa, razdeliti / ga ne more, ne zlomiti, / celi Jezus pride vanj.

Kakor eden, tisočéri, / vsak ga prejme v isti méri, / za nikogar ni ga manj.

Dan je dobrim, dan krivičnim, / le z učinkom prav različnim: / za življenje ali smrt.

Je krivičnim v pogubljenje, / dobrim vernim pa v življenje, / dvojen, glej, je vstop odprt.

Če podoba se prelomi, / ne premišljaj in ne dvomi, / delci toliko dadó mi, / kakor v celem skrito je.

Ne deli se Božje Jagnje, / ne spreminja njega stanje, / le deli se, kar je vnanje, / notranjega znamenje.

Angelska je, glejte, hrana / potnikom v popotnjo dana, / kruh resničen za kristjana, / tega ne mečímo psom.

Se v podobah označuje: / ko sin Izak se žrtvuje, / jagnje praznično daruje, / mana daje prednikom.

Ti, Pastir, nas s kruhom hrani, / ti nam, Jezus, stoj ob strani, / ti nas pasi, ti nas brani, / ti nam daj med nebeščani / mesto v večnih radostih.

Ti, zaklad močí, modrosti, / tu že vir nam vse sladkosti, / sprejmi nas med svoje gósti / tudi v rajski tam blagósti / v družbi svojih blaženih!