Glede na omenjeno raziskavo pa obstaja velik razkorak med temeljnim zanimanjem za Sveto pismo in rednim prebiranjem svetih besedil. Svetopisemske vsebine se zdijo zanimive kar 40 odstotkom ljudi brez verske pripadnosti, nasprotno pa knjigo vsak dan prebira zgolj 1,6 odstotka Nemcev, vsak teden pa 3,2 odstotka izprašanih. Vsak drugi ima v lasti najmanj en izvod Svetega pisma, ne glede na pogostost branja. 30 odstotkov izprašanih Sveto pismo bere vsaj enkrat letno.

Sveto pismo je kljub majhnemu številu bralcev »izjemno pomembno za družbo kot oblika kulturne dediščine«.

Raziskava, ki sta jo po navedbah avstrijskega Kathpressa vodila sociolog religije in teolog, je bila opravljena v okviru raziskovalnega projekta »Večkratna raba Svetega pisma v poznomoderni družbi«. V ta namen so leipziški teologi anketirali 1.209 oseb s cerkveno pripadnostjo in brez nje. Po navedbah univerze gre za prvo tovrstno vsenemško raziskavo na to temo.

Izvajalci ankete rezultate vidijo kot dokaz, da je Sveto pismo kljub majhnemu številu bralcev »izjemno pomembno za družbo kot oblika kulturne dediščine«. 90 odstotkov tistih, ki berejo Sveto pismo, in 63 odstotkov takšnih, ki knjige vseh knjig ne prebirajo, je prepričanih, da Sveto pismo posreduje osrednja merila in vrednote, ki so pomembni za današnjo družbo. 46 odstotkov bralcev Svetega pisma tudi meni, da bi bilo treba politiko voditi na podlagi Svetega pisma.

Mnogi ljudje imajo v lasti najmanj en izvod Svetega pisma, ne glede na pogostost branja. FOTO: Tatjana Splichal

Po mnenju izvajalcev ankete bi bilo treba povečati zanimanje ljudi za Sveto pismo »z novimi in ustvarjalnimi ponudbami«: kot primer navajajo projekt »929« v Izraelu, v katerem udeleženci vsak dan sami preberejo eno od 929 poglavij Svetega pisma in nato prek aplikacije izmenjujejo mnenja in ideje.

Povezava s Svetim pismom se večinoma razvije med četrtim in štirinajstim letom starosti: večinoma se začenja pri verouku, bogoslužju ter pripravi na birmo, pri tem pa je seveda izjemno pomemben vpliv staršev in starih staršev.

Izvajalci predlagajo tudi razširitev ponudbe digitalnega Svetega pisma, ki ga večinoma uporabljajo mlajši. Glede na raziskavo ima okoli 11 odstotkov bralcev Svetega pisma knjigo vseh knjig v elektronski obliki, kot aplikacijo, ali pa Sveto pismo prebirajo na spletu. Zvočno Sveto pismo uporabljajo predvsem starejši anketiranci (9 odstotkov). Sociolog religije pa je ob tem poudaril, da digitalni formati ne morejo nadomestiti tiskanega Svetega pisma.

Kot pojasnjujejo izvajalci raziskave, se povezava s Svetim pismom večinoma razvije med četrtim in štirinajstim letom starosti. Večinoma se začenja pri verouku, bogoslužju ter pripravi na birmo, pri tem pa je seveda izjemno pomemben vpliv staršev in starih staršev.