Bartolomeja srečamo samo v Janezovem evangeliju skupaj s Filipom, medtem ko je pri sinoptikih omenjen Natanael ali Jernej. Iz tega sklepamo, da gre za isto osebo, torej enega od dvanajstih poklicanih Jezusovih učencev, za katerega Jezus reče, da je »Izraelec, v katerem ni zvijače«. V današnjem času bi to lahko imenovali za velik blagor! Bartolomej si namreč upa iskreno izraziti dvom, pokaže pa tudi pripravljenost za odnos in hojo za Jezusom. In ker rastemo samo v odnosih, na koncu srečamo Bartolomeja, ki po vnebohodu skupaj z ostalimi učenci, ženami in Jezusovo materjo ostaja v »gornjih prostorih hiše« in moli (Apd 1,13-14). Znal je postati majhen in sprejeti Dar, obljubljenega Svetega Duha, ki vse preobraža in je edini avtor Cerkve, občestva in vsega apostolskega delovanja. Samo v moči prejetega Duha Bartolomej na koncu svoje življenje daruje za Kristusa, po izročilu z mučeniško smrtjo v Armeniji.