»Žrtve nasilja so največkrat ljudje, ki so na določen način drugačni, bodisi zaradi svojega videza, imena, narodnosti ali političnega prepričanja. Tudi v vojni in povojnem obdobju je vedno ogromno žrtev. Zato je zelo pomembno, da se po vojni nameni aktivno skrb za standarde in norme človečnosti. Žal v Sloveniji še vedno obstajajo žrtve vojnega in povojnega nasilja, skrivaj zakopane na več kot 750 lokacijah, ki še niso bile dostojno pokopane in nimajo niti mrliških listov niti groba,« poudarja Bregantova.

Tudi nosečnica v 8. mesecu nosečnosti

Njeno svetniško vprašanje je aktualno tudi v luči nedavne (17. maja, na dan ukinjenega nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja) obletnice pomora 53 oseb – 49 romske in 4 slovenske narodnosti, med katerimi je bilo 26 odraslih (nad 20 let), dva mladostnika (od 15 do 17 let) in 24 otrok (pod 15 let), med njimi tudi nosečnica v 8. mesecu nosečnosti. Edina Romkinja, ki je ušla pomoru v Iški, je bila nato umorjena na Gornjem Igu. Njim in njihovim svojcem v Sloveniji še vedno ni priznana pravica do spomina.

Zakaj šele leta 2022?

Bregantova spomni, da so si lahko evropski poslanci in obiskovalci Evropskega parlamenta nedavno ogledali pretresljivo razstavo o usodah 3450 žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico. Vidno pretresena predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je vprašala, zakaj smo v Sloveniji te žrtve izkopali šele leta 2022. Tina Bregant je opozorila, da je na prejšnji seji Mestnega sveta župan Zoran Janković dejal: »Jaz sem proti prekopom, ker je država odredila, kam se lahko kosti prekopljejo …«

Preprečeno dostojanstvo v smrti

»Človečnost nalaga, da ljudi – in ne 'kosti', kot pravi župan – ne prekopljemo ali zakopljemo, pač pa, da ljudi dostojno pokopljemo. Tem ljudem – ne kostem! – namreč z odrekanjem dostojnega zaključka življenja še danes preprečujete dostojanstvo v smrti,« je prepričana opozicijska mestna svetnica, ki je spomnila še na odločbo Zagovornika načela enakosti in na preteklo mnenje župana Jankovića ter kljub vsem preteklim izjavam ponovno pozvala k spoštovanju dostojanstva umrlih.

Zaključiti sramotno, človeštva nevredno zgodbo

»Če so bili naši predniki pred več 10.000 let sposobni dostojno pokopati svoje umrle, ali res ne moremo najti prostora na Ljubljanskih žalah in zaključiti te sramotne, človeštva nevredne zgodbe o nepokopanih ljudeh na naših tleh,« je še izpostavila dr. Tina Bregant, sicer redna udeleženka velikih protestnih shodov pred Magistratom, in ljubljanskemu županu, od katerega danes pričakuje ustni odgovor, zastavila »povsem logično in jasno« nadaljevanje tega vprašanja: kdaj in kje bomo pokopali te ljudi?