Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo (Lk 6,20). Blagri postavijo naše zemeljske kriterije vrednotenja na glavo. Ne blaginja, ovrednoteno je uboštvo, kajti vodi v nebeško kraljestvo. Zakaj? Morda zato, ker bolje zrcali resničnost človeškega stanja pred Bogom.

Veliko premoženje človeka napolnjuje s prividom moči in ga spravlja v skušnjavo, da se počuti ≫kakor Bog≪. Sv. Gregor Veliki je zapisal: ≫Tudi če človek nima nobene moči, je njegov um nagnjen k ošabnosti; kolikor bolj se šele napihuje, ko ima v rokah to oporo.≪ Uboštvo nam pomaga, da se znebimo privida svoje neodvisnosti in razodeva resnico, da je naš obstoj nezaslužen dar. Mi smo dejansko popolnoma odvisni od Boga.

Veliko je svetnikov, ki so si prostovoljno izvolili življenje v uboštvu. Ampak v tem mesecu bomo spoznali tiste, ki so na lastni koži izkusili neprostovoljno revščino. Mnogi izmed njih so zgodaj izgubili starše, kot sv. Janez Bosko. Drugi so že v rosnih letih morali trdo delati, kot sv. Rebeka ali bl. Ulrika. Spet tretji, kot sv. Frančišek Ksaver, so ostali brez vsega premoženja in udobja ter se znašli v težkih materialnih okoliščinah.

Naj nas ti svetniki navdihnejo, da bomo tudi mi v svojih zemeljskih stiskah in težavah znali ohraniti upanje v spremembo, ki nas čaka v večnosti. 

V mesecu novembru pa se na poseben način spomnimo vernih duš v vicah, ki so odvisne od naših molitev.

Marija, Mati ubogih, prosi za nas!