Mrtva telesa pod ruševinami pomenijo neizmerno tragedijo. Mrtvo telo Jezusa Kristusa je bilo položeno v grob. Vendar je vstal. Vstal je, a se ni vrnil v prejšnje življenje; njegovo telo ni več isto, pač pa spremenjeno od Božje biti, Božje moči in ljubezni; njegovo telo je poveličano v novi presežni razsežnosti bivanja, ki ni več omejeno z grobom, pač pa ga preveva Božje življenje. Poveličana človeška narava Jezusa Kristusa je povzeta v Božjo skrivnost, v neizmerno ljubezen Očeta, ki se po Svetem Duhu izliva v Sina.

Kaj to pomeni za nas, ki ostajamo na zemlji? Pomeni, da imamo možnost in zagotovilo življenja v Bogu, vendar lahko do tega življenja dospemo le z dejanjem vere: Videl je in je veroval (Jn 20,8). Pogoj za vero pa je, da se odpovemo prilaščanju zemeljskega bivanja. Apostol Janez vstopi v grob, kraj mrtvega Jezusovega telesa. Najprej se je treba razlastiti. Učenci so morali sprejeti dejstvo, da je Kristus umrl. Tudi za nas ni druge poti, kot je ta, da sprejmemo dejstvo, da mora to naše življenje preiti in da je minevanje v ljubezni do Boga in bližnjega vendarle seme življenja. Seme večnosti.

Spričo umrljivosti, ki je neizbežni del stvarjenja, nas vstali Kristus vabi, da bi verovali v svetlobo velikonočnega jutra. Ta svetloba je znamenje spremembe, ki jo vstajenje prinese v življenje apostolov in vseh, ki so sprejeli vero vanj in so, združeni z njim po krstu, postali deležni milosti njegove smrti in življenja v njegovem vstajenju.

Kakšna je sprememba, ki jo v moje osebno življenje prinaša živi Kristus, ko v moje življenje posveti žarek vstajenja?

 Ko se vrata zaprtega prostora odpro, vanj vdre svetloba. Ravno tako je z našim bivanjem: ko odpremo srce Kristusu, vanj vdre svetloba upanja.

Čeprav se površnemu mišljenju dozdeva, da Boga ni, pomeni verovati to, da je odnos do vstalega Kristusa mogoč. Kakor apostol Janez bi morali imeli oči odprte za znamenja, ki nam govorijo o vstajenju. Podarjena nam je Božja beseda, možnost, da svoje življenje uravnavamo po načelih evangelija, tako kot pravi sveti Pavel: Bratje in sestre, če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji (Kol 3,1-2). 

Prosimo Gospoda, da nam odpre oči za resnico vstajenja.

Besedilo je bilo objavljeno v rubriki Misel za Gospodov dan za praznik Gospodovega vstajenja 9. 4. v tiskani izdaji Magnificata št. 4/2023