Poleti 2019 so tam izvajali zahtevna strojna izkopavanja (kot se je pozneje izkazalo: tri tisoč kubičnih metrov) skalovja, ki so ga neposredno po izvedbi zločina in nato še poldrugo desetletje pozneje zminirali na žrtve, pobite v prvih dneh junija 1945. Vse je bilo namreč narejeno tako, da bi totalitaristični revolucionarji za vse večne čase zakrili sledi nezastarljivega vojnega zločina umora vojnih ujetnikov. A v temo tega zla je prodrla svetloba – v dobesednem in prenesenem pomenu besede. To je omogočila prelomna odločitev vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da je to brezno kot kraj slovenske množične smrti treba odpreti in žrtvam omogočiti, da spregovorijo o sebi in svoji usodi.

In tako sem ob koncu septembra 2019 s prijateljem, kočev-
skim župnikom Damjanom – v Rogu je njegov stari oče – in ženo Mojco poromal pod Macesnovo gorico. Ko smo v molitveni drži stali ob robu takrat na pol izkopanega morišča, so vanj p...