Zelo zaželjena bi bila rešitev zapleta, ki bi jo dosegli z dialogom, je na včerajšnji 31. izredni seji sveta za človekove pravice po navedbah spletnega portala Vatican News dejal stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, ameriški duhovnik John Putzer.

Putzer je na seji znova izpostavil poziv papeža Frančiška, izrečen 15. avgusta letos, naj se verniki po svetu združijo v molitvi k Bogu, da bi »prenehal hrup rožljanja z orožjem in da bi vpleteni za mizo dialoga znali poiskati rešitve«. Vatikanski diplomat je spodbudil vse strani v afganistanskem sporu, naj »spoštujejo človekovo dostojanstvo ter priznajo in podpirajo temeljne pravice slehernega človeka, vključno s pravico do življenja, verske svobode, svobode gibanja in pravice do mirnega zbiranja«.

Najpomembnejše orodje za kovanje miru: vsevključujoči dialog

V teh kritičnih časih je odločilno, da »podpiramo uspeh in varnost humanitarnih prizadevanj v državi v duhu mednarodne solidarnosti, da ne bi ogrozili doseženega napredka, posebej na področju zdravstva in izobraževanja«. Najpomembnejše orodje za kovanje miru je po mnenju Svetega sedeža »vsevključujoči dialog«.

Mednarodna skupnost naj od pojasnjevanj preide k dejanjem, države naj begunce sprejemajo v duhu pristnega bratstva.

Vatikanski diplomat je spregovoril tudi o vprašanju beguncev. Putzer je v imenu papeške diplomacije pozval celotno mednarodno skupnost, naj »od pojasnjevanj preidejo k dejanjem« in naj države »begunce sprejemajo v duhu pristnega bratstva«.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet FOTO: Vatican Media

Svet za človekove pravice: posebna skrb namenjena afganistanskim ženskam 

Na izredni seji sveta ZN za človekove pravice o dogajanju v Afganistanu so predstavniki različnih držav izrazili posebno zaskrbljenost glede pravic deklic in žensk v državi. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je talibane spomnila na njihovo dolžnost za ohranjanje meril mednarodnega prava in spodbudila k ustanovitvi mednarodnega mehanizma za nadzor nad dogajanjem v državi.

Bacheletova je spodbudila k »drznemu in odločnemu ukrepanju« za nadzor nad položajem človekovih pravic v Afganistanu po prevzemu oblasti s strani talibanov. Po njenih besedah bo vodilo za nadzorni mehanizem odnos talibanov do afganistanskih žensk in deklet.

V luči neprekinjenih prizorov kaosa na kabulskem letališču pa je afganistanski veleposlanik pri Združenih narodih pozval mednarodno skupnost, naj ne obrne hrbta vsem, ki se želijo umakniti pred vladavino talibanov v državi.

Napetost narašča, saj se rok za evakuacijo izteka

V zadnjem tednu dni je na letališču v afganistanski prestolnici življenje izgubilo najmanj 20 oseb, ki so umrli v strelskih posredovanjih ali pa jih je do smrti pohodila nepregledna množica obupanih Afganistancev, ki želijo zapustiti domovino. Napetost vse bolj narašča, saj se konec meseca in z njim rok za ustavitev evakuacije bliža z nezadržno hitrostjo.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa ima Afganistan zadostne rezerve medicinske opreme le še za teden dni. Več ton tovrstne opreme, kirurških pripomočkov in hrane, zaseženih čaka na kabulskem letališču. Kljub temu, pojasnjujejo pri Svetovni zdravstveni organizaciji, 95 odstotkov zdravstvenih ustanov še vedno deluje brez posebnih težav.

V zadnjem tednu dni je na letališču v afganistanski prestolnici življenje izgubilo najmanj 20 oseb.

Včeraj popoldne so voditelji držav in vlad vodilnih zahodnih industrijskih držav razpravljali o nadaljnjem ukrepanju glede Afganistana. Več zaveznikov je ameriškega predsednika Bidna spodbujalo k temu, da bi poskusil podaljšati rok za dokončen umik iz Afganistana, ki se sicer zaključuje 31. avgusta, da bi tako omogočili več letov za evakuacijo prebivalcev, ki želijo državo zapustiti. Skupno so Združene države Amerike od začetka prizadevanj za umik sredi letošnjega avgusta iz države pomagale že več kot 58.000 osebam. Talibani pa zahtevajo konec evakuacije za afganistanske inženirje in drugo strokovno osebje. Zahodne sile naj bi po njihovem mnenju odhod iz Afganistana omogočile le še tujim državljanom.