Kot mladenič se je odpravil na božjo pot v Rim. V Italiji je takrat razsajala črna smrt, kuga. Na svoji romarski poti se je ustavil v več krajih in stregel bolnim. Ko se je vračal domov, se je okužil še sam. 

Legenda pripoveduje, da naj bi se zavlekel v gozd – tam ga je s pijačo krepčal angel, pes z bližnjega gradu pa mu je nosil kruh in meso. Po vrnitvi domov so ga kot vohuna vrgli v ječo, kjer je umrl 16. avgusta 1327. 

Sv. Rok je zaščitnik proti kužnim boleznim. Njegovo čudežno moč so v času kuge izkusila mnoga mesta, skozi katera je svetnika vodila pot. Kot zavetnika ga častijo zdravniki, lekarnarji, kmetje, jetniki, grobarji in drugi. 

V obdobju epidemije koronavirusa je sv. Roka dodobra spoznal ves svet, k njemu se zatekamo tudi Slovenci.

Litanije sv. Roka

Sv. Roku se lahko v času preizkušenj priporočamo in zatekamo po pomoč tudi v posebnih litanijah. V prvem delu litanij svetnika prosimo za pomoč z naslednjimi vzkliki:

Sveti Rok, veliki Božji prijatelj

Sveti Rok, zvesti Jezusov posnemovalec

Sveti Rok, zgled evangeljske čistosti

Sveti Rok, ljubitelje evangeljskega uboštva

Sveti Rok, vzor evangeljske pokorščine

Sveti Rok, dosleden v krepostih

Sveti Rok, pribežališče bolnikov

Sveti Rok, moč slabotnih

Sveti Rok, zdravnik kužnih bolnikov

Sveti Rok, opora zdravstvenim delavcem

Sveti Rok, vzornik krepostnega življenja

Sveti Rok, zgled ljubezni do bližnjih

Sveti Rok, navdih zdravstvenim delavcem

Sveti Rok, rešitelj v času kuge in drugih nalezljivih bolezni

Sveti Rok, obramba ob izbruhu epidemije hudih bolezni

Sveti Rok, naš mogočni priprošnjik

Sveti Rok, tolažba umirajočim

Šmarje pri Jelšah, kalvarija in podružnična cerkev sv. Roka. FOTO: Andrej Praznik.

Sv. Rok, evropski romar, kužen in zaprt, ki si ozdravil mnoga telesa in ljudi privedel k Bogu, posreduj za nas in obvaruj nas hudih bolezni na telesu in duši. Amen.

Sv. Rok na Slovenskem

Ob cestah je nekoč na Slovenskem kot tudi drugod stalo mnogo kužnih znamenj v čast sv. Roku. Pri nas mu je posvečenih več kot trideset cerkva, priljubljene so zlasti božje poti sv. Roka, med njimi na primer stara cerkev v Dravljah v Ljubljani iz leta 1646, romarska cerkev sv. Roka v Brežicah, kalvarija z znamenito romarsko cerkvijo sv. Roka v Šmarju pri Jelšah in druge.

Ime Rok nosi več kot 10.000 Slovencev in je po pogostnosti na 17. mestu med moškimi imeni. Največ novorojencev je dobilo to ime v letih med 1981 in 2000 (nad 6.000), v novem tisočletju pa priljubljenost rahlo upada.