Zavetnik: Velja za zavetnika vseh avtohtonih izročil.

Kljub temu da je bil sin španskih kolonialistov, ga štejejo za prvega paragvajskega svetnika in mučenca. Ljubezen do Indijancev, na katere ni gledal kot njihovi gospodarji, pač pa na sebi enakovredne ljudi, ga je že kot mladega duhovnika gnala v nevarno misijonsko delo med njimi. Ob nadčloveških naporih je doživljal lepe uspehe, vse dokler ni postal žrtev nasilja.

Ime: Ime Roque izhaja iz latinskega ali nemškega imena Rochus oz. Rocho, ki je skrajšana oblika imena Rochwald, zloženega iz starovisokonemških besed rohon »rjoveti« in iz waltan »vladati«. Lahko pa ga razložimo tudi iz besede hrok »mir, počitek«.

Rodil se je 17. novembra leta 1576 (dan in mesec rojstva nista natančno izpričana) v Asunciónu, glavnem mestu ogromnega območja današnjega Paragvaja in sosednjih dežel.

umrl pa 15. novembra 1628 na območju plemena Caaró v Braziliji.

Družina: Rodil se je v bogati plemiški družini. Njegov oče je bil don Bartolome Gonzales de Villaverde, mati pa dona Maria de Santa Cruz. Dva njegova brata, Pedro in Gabriel, sta bila duhovnika, brat Francisco general-kapitan in namestnik guvernerja, brat Mateo odvetnik, še en brat pa je bil ustanovitelj mesta Santa Fe, imeli pa so še sestro Francisco.

Sposobnosti: Poleg dobre vzgoje in najboljše izobrazbe se je učil vsakovrstnega rokodelstva: zidarstva, tesarstva, kovaštva, predenja in tkanja. Dobro je poznal svojo deželo, Indijance in njihove navade ter obvladal njihov jezik.

Skupnost: Mašniško posvečenje je prejel leta 1598 in takoj začel misijonariti med rojaki, kasneje pa tudi na širšem območju. Da ga ne bi preveč obremenjevali s službami in nazivi (bil je že generalni vikar), je iz ponižnosti in ljubezni do Indijancev vstopil v jezuitski red.

Misijoni: Po vstopu v red je bil poslan na področje indijanskega plemena Guaycurus, kjer so živeli popolnoma necivilizirani in bojeviti Indijanci, naseljeni v pragozdovih z velikanskimi močvirji in neprehodnimi planjavami. Začel je pokristjanjevanje in civiliziranje in imel velik uspeh.

Redukcije: To so bile indijanske župnije zunaj mest, v katere so naselili raztresene Indijance-nomade in jih učili kmetijstva in rokodelstva. Rok je ustanovil redukcije: v Ascuncionu, San Ignacio, Encarnacion, Santa Ana Yaguapoa, Concepcion, San Nicolas, Asuncion, Todos los Santos in številne druge.

Mučeništvo: V redukciji Todos los Santos med plemenom Caaro so ga po maši napadli naščuvani Indijanci. Poglavar ga je s kolom po glavi, da se je mrtev zgrudil, njegov suženj Marangua pa mu je razparal prsi in iztrgal srce. Prebodel ga je s puščico in ga večkrat vrgel v ogenj, a je srce vselej ostalo nepoškodovano.

Zavetnik: Velja za zavetnika vseh avtohtonih izročil.

Upodobitve: Upodabljajo ga v črni jezuitski obleki s križem v eni roki in srcem, prebodenim s sulico, v drugi. Naslikan je tudi kot misijonar skupaj s tovarišema, Alfonzom in Janezom de Castillo.

Beatifikacija: 28. januarja 1934 ga je papež Pij XI. razglasil za blaženega, 16. maja 1988 pa Janez Pavel II. za svetnika.

Goduje: 16. novembra (ponekod tudi 15. ali 17. novembra).