Zavetnik: svoje škofije Chichester ter dežele Sussex v Angliji; kočijažev.

Sveti Rihard, škof

V svojem življenju je moral sveti Rihard skozi mnoge viharje, ki pa ga niso strli, ampak samo še poglobili in oplemenitili njegovo svetniško naravo. Poleg časti, ki mu niso veliko pomenile, je namreč okušal tudi številne preizkušnje: revščino in boj za preživetje, zavidanje, kraljevo sovraštvo, prostovoljno izgnanstvo. Vse to pa mu ni vzelo poguma, svetlega pogleda in vesele narave, s katero se je do konca popolnoma razdajal svojim vernikom.

Ime: Izhaja iz nemškega imena Richart in je zloženo iz starovisokonemških besed richi »mogočen, silen; knez« in hart »močen, drzen«.

Rodil se je okoli leta 1198 v Wichu (danes Droitwich) v Angliji,

umrl pa 3. aprila 1253 v Dovru, prav tako v Angliji.

Družina: Bil je član bogate plemiške rodbine Wich, ki pa je v državljanski vojni obubožala. Imel je še starejšega brata, s katerim sta bila zelo povezana.

Izobrazba: Potem ko je Rihard rešil rodni dom in prepustil nasledstvo in nevesto svojemu bratu, se je posvetil študiju civilnega in cerkvenega prava v Oxfordu, Parizu in Bologni.

Sodobniki: sv. Frančišek Asiški, sv. Rajmund Penjafortski, sv. Edmund Rich, kralj Henrik III. in kraljica Eleonora, papež Inocenc IV.

Službe: Sprva je kot univerzitetni profesor predaval v Oxfordu, bil nekaj časa kancler univerze, nato pa osebni tajnik svojega zaščitnika sv. Edmunda, nadškofa in primasa v Canterburyju. Kasneje je v Orleansu študiral teologijo in bil posvečen v duhovnika. Po vrnitvi v Anglijo je nekaj časa z vso vnemo upravljal majhno podeželsko župnijo.

Škofija: Škofija v mestu Chichester je bila ustanovljena leta 1075 kot naslednica starodavne škofije Selsey v Sussexu, ki jo je ustanovil sveti Wilfrid konec 7. stoletja. Sveti Rihard je postal škof leta 1244 in bil to do smrti leta 1253. Danes je tu sedež anglikanske škofije.

Prednik: Ralph Neville (1224–1244) oz. Robert Passelewe (1244), ki pa ni bil posvečen.

Naslednik: John Climping (1253–1262).

Kreposti: Vse življenje je bil kljub svoji izredni nadarjenosti in visokim službam zelo preprost in ponižen ter globoko pobožen. Imetje je sproti razdajal revežem, zidal zanje zavetišča in bolnišnice. Bil je vnet pridigar, skrbel je zlasti za moralo in disciplino med duhovniki ter uvedel red na cerkvenem sodišču.

Zavetnik: svoje škofije Chichester ter dežele Sussex v Angliji; kočijažev.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot škofa s kelihom ob nogah, saj naj bi mu ta nekoč med mašo padel na tla, a se ni nič polilo. Slikajo ga tudi, kako kleči pred kelihom, kako orje domače njive ali pa kot škof s kelihom blagoslavlja svojo čredo.

Grob: Nad njegovim grobom v chichesterski katedrali so se dogajali številni čudeži, leta 1538 pa je bil grob z relikviarijem popolnoma uničen, rešili naj bi le nekaj njegovih kosti in jih pokopali na neznanem kraju.

Beatifikacija: 22. januarja 1262 ga je papež Urban IV. v Viterbu razglasil za svetnika.

Goduje: 3. aprila, v anglikanskih deželah pa 16. junija.

Misel: »Marija, božja mati in mati usmiljenja, brani me pred sovražnikom in sprejmi me ob moji smrtni uri.« (molitev na smrtni postelji)