V štiridelni francoski dokumentarni seriji Sveti prostori bodo predstavljeni in pojasnjeni pomeni različnih svetišč. Kristjani najbolje poznamo cerkve in kapele, predstavniki drugih verstev pa so gradili templje, sinagoge in mošeje. V seriji bodo skozi arhitekturni in simbolni prikaz razkrivali zakaj in za koga so neki prostori sveti, zakaj so tako zgrajeni, kot so in kaj vse, poleg vere, je vplivalo nanje. Odgovore bodo razkrivala svetišča po različnih delih sveta, od Indije, Mongolije, Burme, Savdske Arabije, Malija, Tunizije, Irana do Izraela, Španije, Rusije in Mehike. Serija je pripoved o človeštvu ter njegovih zgodovini, verovanjih in dosežkih, tudi arhitekturnih.

Serija bo na sporedu ob torkih na TV SLO 2 ob 20. uri.



1. del: azijski templji (na sporedu 17. septembra)

V prvem delu so predstavljeni azijski templji in svetišča – raznoliki, kakor so raznolike pokrajine te prostrane celine. Popelje nas od hindujskega templja Minakši v indijskem Maduraju in templja Mahabodi v najpomembnejšem budističnem romarskem kraju na svetu, do znamenite pagode Švedagon v Mjanmarju in več kot tri tisoč svetih zgradb v starodavni burmeški prestolnici Bagan. Serija oriše presenetljivo simetrijo samostana Erdene Zuu sredi mongolske stepe in nas odpelje na Japonsko, kjer je budistična arhitektura v sožitju z naravo dosegla še večjo popolnost.

Režija: Véronique Legendre



2. del: cerkve (na sporedu 24. septembra)

Ali kristjani dobro poznamo svete spomenike krščanske vere, vsaj katoliške? O številnih bomo lahko znanje dopolnili v drugem delu serije Sveti prostori, v kateri se bomo sprehodili od nastanka prve krščanske cerkve – bazilike Božjega groba v Jeruzalemu, ki pripoveduje zgodbo o začetkih krščanstva, do najveličastnejših zgradb svete arhitekture: čuda gotike – opatije sv. Mihaela v Franciji; renesančne umetnine – katedrale Marije Rožne v Firencah; mojstrovine srednjega veka – katedrale v Chartresu; pravoslavnega samostana – Trojiške lavre svetega Sergija in simbola pravoslavne Rusije – katedrale svetega Vasilija Blaženega. Arhitektura krščanskih cerkva je sveto nit od svojega nastanka do sedanjosti razpletala v skladu z različnimi vejami krščanstva in njihovimi stremenji.

Režija: Bruno Victor-Pujebet



3. del: mošeje (na sporedu 8. oktobra)

V tretji oddaji bodo predstavljeni najlepši sveti spomeniki muslimanske vere, njihova arhitektura in umetnost. S svojo raznolikostjo prikazujejo islamsko zgodovino. Bližnji vzhod in jeruzalemska »Kupola na skali«, Andaluzija in Velika mošeja v Cordobi, abasidska mošeja Ibn Tuluna v Kairu, mošeja Sulejmana Veličastnega, ki je simbol zlate dobe Otomanov v Istanbulu, perzijska prestolnica Isfahan in mojstrovine mogulske dinastije, ki zaznamujejo vrhunec muslimanske širitve v Indijo.
Režija: Bruno Ulmer

4. del: sinagoge (na sporedu 15. oktobra)

Zadnji del serije prikazuje svete spomenike judovske vere, sinagoge, ki so bile v preteklosti večinoma skrite, vendar vseskozi navzoče. Te svete prostore povezuje več kot tri tisoč let osupljive in tragične zgodovine. Zelo redki judovski sveti prostori so se ohranili. Oddaja nas popelje od Jeruzalema, kjer sta nekoč stala judovska templja, do tunizijskega otoka Džerba in tamkajšnje sinagoge v slogu mošeje, ter do Pirenejskega polotoka, kjer je inkvizicija uničila skoraj vse sinagoge. Tiste, ki so ostale, na primer v Cordobi in Toledu, so izjemne. Obiščemo tudi Portugalsko sinagogo v Amsterdamu, pet sinagog petih judovskih diaspor v beneškem judovskem getu in veliko budimpeško sinagogo na ulici Dohany, ki je preživela drugo svetovno vojno. Na koncu si ogledamo še imenitno sinagogo »Bet Šalom« v ZDA, kjer je sveti prostor judovstva končno lahko viden. To je stvaritev znamenitega arhitekta Franka Lloyda Wrighta in rabina Mortimerja Cohena, ki je na novo opredelila arhitekturo sinagog.

Režija: Celia Lowenstein