Zavetnik: Nima posebnega patronata.

»Ljubiti pa največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če dober, pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je. – Imejmo torej v sebi ljubezen do Boga in do bližnjega; zakaj kdor ljubi bližnjega, je izpolnil postavo. Kdor ljubi svojega brata, je njegovo srce mirno. Nevoščljivec pa je podoben ladji, ki jo morski valovi premetavajo: vedno je nemiren, vedno nesrečen, vedno nekam divji, pod vplivom hudobnih duhov. Mi pa …, če hočemo ohraniti pravo in popolno ljubezen, prizadevajmo si ljubiti vse ljudi prav kakor sebe, da bomo vredni biti Kristusovi udje, ker je Kristus naša glava … Saj je On rekel v evangeliju: po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.«

Ime: Izhaja iz latinskega pridevnika paulus, ki pomeni »majhen (po postavi)«.

Rojen: Kmalu po letu 725.

Kraj rojstva: Mestece Premariacco blizu Čedada v Italiji.

Umrl: 11. januarja 802.

Kraj smrti: Oglej, prav tako Italija.

Rod: Stara furlanska rodbina, ki se je ukvarjala s kmetijstvom.

Sodobniki: Učenjak Alkvin, nadškof Arno, cesar Karel Veliki, papež Leon III., furlanski vojvoda Henrik, krivoverec škof Feliks iz Urgela.

Izobrazba: Prejel je zelo dobro vzgojo in najvišjo možno bogoslovno izobrazbo. Bil je vodilni teolog Evrope v svojem času.

Dvor: Pavlin, ki je užival cesarjevo zaupanje in naklonjenost, je preživel na dvoru približno deset let in poučeval v t. i. palatinski šoli.

Škof: Leta 787 je bil imenovan za oglejskega nadškofa oz. patriarha.

Škofija: Oglej je starodavno krščansko središče, pomembno tudi za našo zgodovino. Škofijo naj bi ustanovil sveti Marko, prvi škof pa naj bi bil sv. Mohor (ok. 50–70). Pavlin je bil patriarh od 776 do 802.

Prednik: Siguald (772–776).

Naslednik: Ursus I. (802–811).

Krivoverstvo: S svojim naukom o Sveti Trojici se je uspešno boril proti adopcianizmu, ki je trdil, da Jezus ni bil pravi Božji Sin, temveč le posinovljenec.

Sinode: Nastopil je na cerkvenih zborih v Regensburgu (792) in Frankfurtu (794), leta 796 pa je sklical pokrajinsko sinodo v Čedadu.

»Filioque«: Prvi med škofi na Zahodu je uvedel v Vero izraz »in Sina« (Filioque).

Pokristjanjevanje: Ena izmed njegovih poglavitnih nalog je bila pokristjanjevanje Slovencev na ozemlju južno od Karavank ter na desnem bregu Save. Oznanjevanje vere je teklo brez nasilja, z blagimi misijonskimi metodami.

Dela: Knjige: Versko vodilo, Tri knjige zoper Feliksa, Knjiga spodbude. Uveljavil se je tudi kot pesnik, saj je sestavil veliko verskih in liturgičnih pesmi, med njimi okoli 40 v Marijino čast.

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskem ornatu z mitro in palico.

Grob: Pokopali so ga v kripti pod oltarjem v baziliki v Čedadu.

Goduje: 11. januarja, ponekod tudi 28. januarja ali 9. februarja.