V zgodovino se je zapisal ne le kot tisti, ki je uspešno zaključil 2. vatikanski koncil in si močno prizadeval za zedinjenje kristjanov, ampak tudi kot tisti, ki je široko odprl okna in vrata večnega mesta problemom sodobnega sveta. 

V prvi od svojih enajstih okrožnic, ki jo je naslovil Ecclesiam suam (Svoji Cerkvi), je med drugim spregovoril tudi o vlogi in pomenu papeške službe (podano po objavi v majski številki revije Magnificat 2020). 

Skrivnost Cerkve ni resnica, ki bi jo bilo treba omejiti na področje spekulativne teologije. Je resnica, ki jo je treba živeti, da bi si verniki pridobili njeno spoznavno izkušnjo … Verujoči kot skupnost bodo resnično spoznali, da pripadajo Kristusovemu skrivnostnemu telesu, ko bodo videli, da se del cerkvene hierarhije ukvarja z uvajanjem oseb v krščanski način življenja, da jih spodbuja, poučuje, posvečuje in vodi … Da so Kristusovo orodje, ki ga on sam uporablja, da svojim članom podeli čudovite darove resnice in milosti in da svojemu zunanjemu, vidnemu skrivnostnemu telesu pri njegovem romanju skozi svet podeli vidno zunanjo strukturo ter mu zagotovi svojo vzvišeno edinost in duhovno lepoto.

Začetek zasedanja Drugega vatikanskega koncila. FOTO: Wikipedija

Podobe ne morejo ustrezno izraziti vse stvarnosti in vzvišenosti te skrivnosti. Ob podobi skrivnostnega telesa, ki jo je uporabil sv. Pavel, moramo omeniti tudi podobo, ki jo je uporabil Kristus. To je podoba Cerkve kot stavbe, katere arhitekt in graditelj je on sam. Čeprav je to stavbo zgradil na možu, ki je bil po naravi šibek in krhek, ga je Kristus spremenil v trdno skalo, ki nikoli ne bo ostala brez Božje podpore: »Na tej skali bom sezidal svojo Cerkev« (Mt 16,18) …

Odstranite neodvisnega papeža in katoliška Cerkev ne bo več katoliška. 

Poleg tega bi se brez vrhovnega in učinkovitega Petrovega pastoralnega vodstva z avtoriteto edinost Kristusove Cerkve sesula. Zaman bi bilo iskati drugačna načela edinosti namesto edinega resničnega, ki ga je postavil sam Kristus … Takoj želim dodati, da ta ključni princip svete Cerkve ne predstavlja nikakršne prevlade v smislu duhovne vzvišenosti niti želje po vladanju nad svetom, temveč predstavlja prvenstvo služenja, skrbi in ljubezni. Ko se Kristusovemu namestniku pripisuje naziv »služabnik Božjih služabnikov«, to ni prazna retorika.

Svojo prvo okrožnico zaključujem z izrazi velikega veselja ob naši duhovni edinosti, ki ima svoj izvir v Kristusu. Kot vaš oče in brat vam v imenu nesmrtnega Boga podeljujem apostolski blagoslov in ga voljno razširjam na vso Cerkev in človeštvo.