Papež Frančišek se je včeraj v Vatikanu srečal z delegacijo nagrade za mednarodno časnikarstvo Biagio Agnes. V nagovoru gostom je sveti oče izpostavil tri področja, pomembna tudi za časnikarski poklic: obrobja, resnico in upanje.

Nagrada za mednarodno časnikarstvo je poimenovana po znanem italijanskem časnikarju Biagiu Agnesu, ki je bil velik branilec javnega služenja in zagovornik vloge časnikarja kot osebe, ki zagotavlja pravilne, verodostojne, pristne in točne informacije. Po papeževih besedah je poklic časnikarja povezan s formacijo oseb, z njihovim pogledom na svet in z njihovimi držami pred dogodki. To je zahtevno delo, trenutno v obdobju, ki ga po eni strani zaznamuje digitalno zbliževanje, po drugi pa spreminjanje samih medijev. V ta proces preoblikovanja je težko vstopiti, je pa vedno bolj nujno, če želimo še naprej biti »vzgojitelji novih generacij«.

Potrebna je »modra čuječnost«, pri čemer je papež navedel besede iz okrožnice Hvaljen, moj Gospod: »Ko dinamike medijev in digitalnega sveta postanejo povsod navzoče, ne pospešujejo razvoja sposobnosti za modrostno življenje, globoko mišljenje in velikodušno ljubezen. V takšnem kontekstu bi veliki misleci preteklosti tvegali, da bi se njihova modrost zadušila v razpršenem informacijskem trušču«. Po papeževih besedah recepti ne obstajajo, vseeno pa je želel izpostaviti tri pomembna področja: obrobja, resnico in upanje.

Obrobja

Novice se najpogosteje porajajo v velikih središčih. Toda nikoli ne smemo pozabiti zgodb oseb, ki živijo daleč, na obrobjih, je izpostavil papež Frančišek. Včasih so to zgodbe o trpljenju in propadanju, včasih pa zgodbe o veliki solidarnosti, ki lahko vsem pomagajo na nov način gledati na stvarnost.

Resnica

Na drugem mestu je papež izpostavil resnico. Časnikar je poklican napisati to, kar misli, kar ustreza njegovemu zavestnemu in odgovornemu razumevanju nekega dogodka. Do samega sebe mora biti zelo zahteven, da ne bi padel v zanko nasprotujočih si logik zaradi interesov ali ideologij. Potrebno je težavno in naporno poglobljeno raziskovanje, soočanje in v določenih primerih tudi molk, da ne bi ranili osebe ali skupine oseb ali vzeli veljavnosti nekemu dogodku. To je zahtevna naloga, toda zgodbo nekega življenja razumemo šele na koncu in to nam mora pomagati, da postanemo pogumni in tudi preroški, meni papež Frančišek.

Upanje

Pri upanju ne gre za to, da bi pripovedovali o svetu brez problemov, to bi bila utvara, je pojasnil sveti oče: »Gre za odpiranje prostorov upanja, medtem ko obsodimo ponižujoče in brezupne razmere. Časnikar se ne bi smel zadovoljiti samo s pripovedjo o nekem dogodku, v skladu s svojo svobodno in zavestno odgovornostjo. Poklican je k ohranjanju odprtega prostora za izhod, za smisel in za upanje.«

Vir: Vatican News / RV
Foto: Vatican Media / splet (Wikipedia)