Sveti oče je včeraj obiskal mesto Cassino, prestolnico južnega dela italijanske pokrajine Lazio. Mesto leži ob vznožju gore Cassino, na vrhu katere stoji prvi benediktinski samostan, v katerem je pokopan sv. Benedikt. Papež Benedikt XVI. je svoj pastoralni obisk začel s sveto mašo na glavnem trgu mesta Cassino, ki jo je daroval skupaj s krajevno Cerkvijo.

Po opoldanski molitvi Raduj se Kraljica nebeška je blagoslovil temeljni kamen sprejemnega centra, imenovanega ‘Hiša ljubezni’, popoldne pa se je srečal s člani benediktinske skupnosti in z njimi zmolil slovesne večernice. Po večernicah se je podal na bližnje vojaško pokopališče, kjer čakajo na večno plačilo padli v bitki za samostan leta 1944.

Sveti oče je v homiliji med sveto mašo najprej podal teološko vsebino praznika Gospodovega vnebohoda, nato pa povabil člane božjega ljudstva, ki živi v krajevni Cerkvi, naj to vsebino živi v duhu benediktinske karizme, strnjene v geslu: Ora, labora, lege – Moli, delaj, beri!

Apostolska dela navajajo Jezusove zadnje besede: Prejeli boste moč Svetega Duha, ki bo prišel na vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta. Po teh besedah se je vzdignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom (Apd 1,8-9). Vzdigniti se, je nadaljeval papež, v stari zavezi pomeni prejeti moč kraljevanja. Navedeno poročilo pa vsebuje globlji pomen. V Kristusu, ki je bil vzet v nebo, je človeško bistvo na nezaslišan in nov način vstopilo v domačnost z Bogom. To pomeni, da je človek za večno v Božjem prostorju, v prisotnosti Kristusa samega, Božje osebe, ki v polnosti in za večno sprejme vse človeško. Kristus je Cerkev ustanovil, da je po njej viden v času in prostoru, v katerem deluje v moči svojega Duha. Sveti oče je nato povabil člane krajevne Cerkve, naj takšno skrivnost Cerkve živijo v duhu benediktinske karizme: moli, delaj in beri, torej ob molitvi, delu in kulturi.

Ob koncu maše je sveti oče spregovoril še o daru miru. Krščanska skupnost in vse človeštvo še kako potrebujeta bogastvo in moč Kristusovega miru. Sveti Benedikt je velika priča tega miru, ker ga je živel in ga vnašal v pristno duhovno in kulturno obnovo. Meniška skupnost je poklicana, da živi ta mir, ki je najbolj vzvišen velikonočni dar, ta dar pa je zaupan človeškemu prizadevanju. Potrebna moč, da ga uresničimo, izvira iz molitve, in le pristno molitveno življenje lahko zagotovi družbeni mir.

Na koncu nagovora je sveti oče veliko prizadevanje za mir izročil Marijini priprošnji, toliko bolj, ker smo včeraj obhajali bogoslužni spomin Marije, pomočnice kristjanov, ki jo posebej častijo v svetišču Šešan v Šanghaju na Kitajskem. Obenem je bil včeraj svetovni molitveni dan za Cerkev na Kitajskem, zato je papež posebej pozdravil katoličane na Kitajskem in jih spodbudil, naj na dan molitve obnovijo svojo edinost v veri v Kristusa in zvestobo Petrovemu nasledniku.

Pri slovesnih večernicah je sveti oče povabil k molitvi, da bi Evropa vselej znala ceniti dediščino krščanskih načel in idealov, ki tvorijo brezkončno kulturno in duhovno bogastvo. To je, kot je dejal sveti oče, mogoče le, če bo stara celina sprejemala nauk svetega Benedikta oziroma če bo nenehno iskala Boga. Človeško bitje se namreč ne more popolnoma uresničevati in biti resnično srečno brez Boga, je svoje misli sklenil papež Benedikt XVI.