Včeraj dopoldne se je na Trgu sv. Petra v Vatikanu zbrala velika množica vernikov z vsega sveta k papeževemu sprejemu. V množici je bila tudi skupina romarjev iz Slovenije, ki jih je sveti oče posebej pozdravil. Sveti oče je včeraj v obliki kateheze nadaljeval predstavitev pomembnih pisateljev iz prvega krščanskega tisočletja.

Začel je z vsebino spisov Ambroža Autperta, krščanskega pisatelja iz 8. stoletja, ki pa je kljub svojemu pomenu bolj malo znan. Rodil se je v francoski Provansi na dvoru frankovskega kralja Pipina Malega, kjer je bil njegov oče oficir. Ambrož Autpert je bil vzgojitelj bodočega Karla Velikega. Ko je opravil to službo, je stopil k benediktincem in bil posvečen v duhovnika leta 777. Še istega leta je bil izvoljen za opata v opatiji Svetega Vincencija, kjer je moral do svoje smrti leta 784 umirjati napetosti med menihi, ki so vdrle v redovno skupnost kot odziv tedanjih političnih okoliščin. Ker je dobro reševal takratne duhovne in politične zaplete, je postal vidna osebnost karolinške prenove.

V svojih spisih je razvijal in poglabljal misel, da je v kriznih časih najpomembneje poglabljati duhovnost. Za svoje menihe je pripravil zelo znan spis Borba med slabostmi in krepostmi, v katerem opisuje 24 slabosti, ki ogrožajo menihovo življenje in s katerimi se mora menih vsak dan boriti, opiše pa tudi kreposti kot odgovor na skušnjave. Ena od slabosti, ki jo Ambrož Autpert opiše, je v tistem času zelo razširjena želja po oblasti in imetju. Kot dogovor Ambrož uči, da je pohlep korenina vseh slabosti in spodbuja svoje sodobnike, naj skozi ozka vrata vstopijo v življenje.

Njegov največji spis je Komentar Knjige razodetja. V njem je Ambrož Autpert pokazal svojo duhovno izvirnost in globino. Osrednja tema spisa je Cerkev. Ambrož Autpert trdi, da Cerkve nikoli ne moremo ločiti od Kristusa, ki je edini Srednik med Bogom in ljudmi. Cerkev, Kristusovo telo, je deležna tega posredništva. Ambrož Autpert piše, da se mora Kristus vsak dan roditi v kristjanu, v njem mora umreti in vstati od mrtvih.

Marija v Cerkvi nima le posebnega mesta, ampak je model Cerkve, ker se Cerkev v njej združuje s Kristusom. Globok opis edinstvene Marijine vloge v delu odrešenja je prva velika mariološka razprava na Zahodu in začetek mariologije. Njegova ljubezen do Marije pa ga hkrati usmerja k Svetemu pismu, ki je resničen vir krščanskega življenja. Ljubezen, je zapisal Ambrož, je ključ za naše spoznanje Boga. Razum pa ljubezni utira pota, ampak le pod pogojem, da resnično ljubimo Boga. S pobožnostjo do Marije in opisovanjem njene vloge v Cerkvi in v delu odrešenja je Ambrož Autpert navdihnil sv. Bernarda in pripravil pot temu prvemu velikemu mariologu na Zahodu.