Papež Frančišek je v včerajšnjem nagovoru na medverski konferenci v Abu Dabiju odločno izrekel zahtevo po spoštovanju človekovih pravic in verske svobode. Vsi ljudje imajo enako dostojanstvo, zato »nihče ne more biti gospodar ali suženj drugemu«, je sveti oče poudaril na srečanju v spominski zgradbi Founder's Memorial, posvečeni ustanovitelju in prvemu predsedniku Združenih arabskih emiratov, obenem pa znova odločno obsodil versko skrajništvo: »Ni nasilja, ki bi ga lahko versko upravičili.«

Papež je pohvalil prizadevanja Združenih arabskih emiratov, ki »strpno omogočajo in zagotavljajo svobodno udejanjanje vere ter se borijo proti skrajništvu in sovraštvu«. To bi lahko pomagalo zmanjšati tudi razsežnosti terorizma. Frančišek je bil zelo jasen tudi o verski svobodi, ki po njegovih besedah ni omejena le na svobodno udejanjanje vere, ampak gre za to, da je Bog človeku zagotovil svobodo, »ki mu je ne sme odvzeti nobena človeška ustanova, tudi ne v njegovem imenu«.

V Združenih arabskih emiratih je ljudem zagotovljeno udejanjanje lastne veroizpovedi, misijonarjenje pa je prepovedano. Tudi na Bližnjem vzhodu bi morale biti pripadnikom vseh religij zagotovljene državljanske pravice; te bi lahko posameznikom odrekli le v primeru nasilja, je dejal papež ter vse udeležence konference pozval k molitvi za bratstvo in medverski dialog.

Podpora pri zaščiti otrok zagotovljena

Po besedah svetega očeta je za mir pomembno predvsem vzgoja. »Vzgoja in nasilje sta si sorazmerno nasprotna,« je dejal in pohvalil prizadevanja Emiratov za vzgojo mladih in zaščito otrok, kar je zelo pomembno tudi v Cerkvi: »Zagotavljam podporo, solidarnost in udeležbo s svoje strani in strani Katoliške cerkve pri tem pomembnem vprašanju zaščite otrok v vseh oblikah.« Spodbujanje kulture po papeževih besedah zmanjšuje sovraštvo ter spodbuja rast, civilizacijo in blaginjo.

Delo katoliških ustanov v arabskem svetu je Frančišek označil kot »vzgojo za mir«. Večina katoličanov na Arabskem polotoku je gostujočih delavcev. »Tukaj v puščavi je zacvetela pot razvoja in včasih negostoljubni kraji danes nudijo delo osebam različnih narodnosti, kultur in verskih pripadnosti,« je pojasnil sveti oče. Tudi kristjani po njegovih besedah »veliko prispevajo k rasti in blaginji države«.

Bratsko sožitje, ki temelji na vzgoji in pravičnosti, vključevanju in enakopravnosti vseh, je papež označil kot »seme miru, ki so ga verstva poklicana gojiti«. Naloga verstev je »dejavno prispevati k demilitariziranju človekovega srca«. Strašne posledice vojne poznamo vsi, je dejal Frančišek ter pri tem spomnil na Jemen, Sirijo, Irak in Libijo. Posebej ostro je obsodil oboroževanje ter »širitev vplivnih pasov in nasilne politike, ki obglavlja druge«: to ne bo nikoli prineslo stabilnosti. »Vojna ne zna ustvariti drugega kot nesrečo, orožje ničesar drugega kakor smrt!«

Mir in pravičnost sta neločljivo povezana med seboj: »Pravičnost, ki je usmerjena samo v svojce, rojake, vernike iste vere, je šepajoča pravičnost, zakrinkana pravičnost,« je poudaril papež in bil za svoje besede deležen zadržanega aplavza.

Papež in veliki imam podpisala izjavo o bratstvu in sobivanju

Osemsto let po srečanju med Frančiškom Asiškim in sultanom Malikom al-Kamilom se je papež, ki nosi ime asiškega svetnika, predstavil »bratom muslimanom« kot vernik, ki ga žeja po miru. Po njegovem nagovoru udeležencem medverske konference so ti prisluhnili še obsežni skupni izjavi, ki sta jo podpisala papež Frančišek in veliki imam univerze Al-Azhar, Mohamed Al-Tayyeb. Dokument ostro obsoja terorizem in nasilje ter poziva k miru med narodi, veroizpovedmi in rasami.

Papež in veliki imam sta k podpisu izjave pristopila z roko v roki, s čimer sta želela simbolno ponazoriti prizadevanja za bratstvo med veroizpovedmi.

Dokument zagotavlja sodelovanje med univerzo Al-Azhar in Vatikanom v boju proti versko pogojenem skrajništvu: »Bog noče, da njegovo ime uporabljamo za nasilje nad ljudmi«. Ob omembi vseh »žrtev vojn, preganjanja in krivic« svari pred znamenji »tretje svetovne vojne po kosih«, glede terorizma pa je zapisano: »Odločno izjavljava, da verstva nikoli ne smejo spodbujati vojne ali prebujati čustev sovraštva, nasprotovanja, skrajništva, niti ne pozivati k nasilju ali prelivanju krvi.«

Podpisana izjava poziva k solidarnosti med vsemi ljudmi in k spoštovanju človekovih pravic ter poudarja vlogo veroizpovedi pri prizadevanjih za mir v svetu: »S tem dokumentom zahtevamo od nas samih in od svetovnih voditeljev ter od tvorcev mednarodne politike in gospodarstva, da si resno začnejo prizadevati za širjenje kulture strpnosti, sožitja in miru.«

Bog je vse ljudi ustvaril enake

Petstranska izjava si prizadeva za dialog med kulturami in veroizpovedmi, za medsebojno spoštovanje ter pomoč ljudem v stiski, ne glede na njihovo narodnost ali versko pripadnost. Dokument zahteva zaščito vseh obrednih krajev, kot so cerkve, templji in mošeje. Nepreklicno namreč drži, da je Bog vse ljudi ustvaril enake.

Frančišek in Al-Tayyeb zahtevata enake pravice za vse državljane ene države ter versko in mnenjsko svobodo. Izrecno omenjata zaščito pravic otrok in ostarelih, zagotoviti pa je treba tudi za pravice žensk do izobrazbe, dela in političnega udejstvovanja. Podpisnika ostro obsojata spolno izkoriščanje ter sebičnost in materializem, zaskrbljena pa sta tudi zaradi nespoštovanja univerzalnih vrednot: »Obsojava vse prakse, ki ogrožajo življenje, kot so genocid, teroristični napadi, prisilno preseljevanje, trgovina s človeškimi organi, splav in evtanazija ter politike, ki vse to podpirajo.«

Na koncu »Al-Azhar in Katoliška cerkev prosita, naj ta dokument postane predmet raziskav in premišljevanja po vseh šolah, univerzah ter po vseh inštitutih za vzgojo in izobraževanje,« pa tudi simbol »objema Vzhoda in Zahoda, Severa in Juga«.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media