Sveti oče je za okoli osemintrideset tisoč kaldejskih katoličanov v Kanadi ustanovil eparhijo kaldejske Cerkve, z uradnim nazivom kaldejska eparhija Mar Addai v Torontu. Obenem je imenoval tudi prvega škofa, Hanna Zoro, poročajo pri Radiu Vatikan.

Msgr. Hanna Zora je bil rojen leta 1937 v Iraku, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1962. Leta 1974 je bil imenovan za nadškofa v mestu Ahwaz v Iranu. Po trinajstih letih je odšel v Rim in nato v Kanado, kjer je bil odgovoren za pastoralo v tamkajšnji kaldejski skupnosti. 28. maja letos ga je papež Benedikt XVI. imenoval za prvega škofa nove eparhije v Kanadi, hkrati pa je ohranil naziv nadškof ad personam.

Večina kaldejskih katoličanov v Kanadi prebiva v okolici Toronta in nekaterih drugih večjih mest. Poleg novega škofa, ki je odgovoren za skupnost, med njimi delujejo še štirje duhovniki. Z ustanovitvijo eparhije bo njihova cerkev v Torontu, ki je prav tako posvečena Mar Addaiu, pred nekaj meseci pa jo je posvetil kaldejski patriarh Emmanuel III. Delly, povzdignjena v katedralo. Nova eparhija bo sicer delovala pod pristojnostjo latinske nadškofije v Torontu.

Kaldejska katoliška Cerkev je ena izmed vzhodnih katoliških Cerkva. Izvira iz izročila asirske oziroma sirsko-vzhodne Cerkve, ki se je iz občestva z drugimi Cerkvami ločila pred kalcedonskim koncilom. Etnično njeni verniki izhajajo iz judovskih skupnosti v Babilonu. Po enem izročilu naj bi vero prejeli po svetem Tomažu, po drugem pa po Addaiu. Addai je sirsko ime za Tadeja, ki je bil eden izmed prvih Jezusovih učencev. Zgodovinsko je dokazano, da je krščanstvo v Perzijo prišlo iz Edese, in sicer v 1. polovici 3. stoletja. Kaldejska Cerkev se je od asirske ločila in oblikovala med 15. in 19. stoletjem. Zaradi načina dednega nasledstva naslova patriarha, pa tudi zaradi različnih političnih nadvlad in preganjanj v zgodovini je bilo njeno nastajanje dolgo in zapleteno. Prvič je bil s strani papeža, in sicer papeža Pija VIII., kaldejski patriarh imenovan šele leta 1830, s čimer se je začelo polno občestvo z Rimom. Kaldejska katoliška Cerkev danes šteje okoli 351.000 vernikov, izmed katerih jih ena tretjina živi v diaspori.