Sveti oče se je spomnil tudi na tragično preminulega misijonarja
Sveti oče se je spomnil tudi na tragično preminulega misijonarja
Čeprav še naprej z žalostjo in zaskrbljenostjo spremlja razmere na Bližnjem vzhodu, je vnovič izrazil upanje, da bodo namesto »logike ozemeljskih zahtev« morda le prevladali dialog, pogajanja in diplomacija, ki po njegovem lahko dosežejo veliko. Podčrtal je, da dnevno moli za mir v Palestini in Izraelu v upanju po čim prejšnjem koncu trpljenja tamkajšnjih ljudi.
Ne pozabimo na (iz)mučeno Ukrajino
Frančišek je nato, kot običajno, spomnil še na vojno v Ukrajini in svet pozval, naj ne pozabi na mučeno in izmučeno deželo, »ki tako zelo trpi«. Hkrati pa se je papež poklonil spominu na pokojnega mladega misijonarja p. Mattea Pettinarija, ki je 13 let neutrudno služil na Slonokoščeni obali, minuli četrtek pa tragično preminil v prometni nesreči.
Jezus pozna ovce in jih kliče po imenu
V nagovoru pred opoldansko molitvijo pa je papež poudaril, da zlasti v Kristusovem času biti pastir ni bil zgolj poklic, temveč življenje – vse dneve in tudi noči si živel v simbiozi z ovcami. Jezus ni najemnik, ki mu ni mar za ovce, marveč ovce pozna: pozna vsakogar od nas, nas kliče po imenu in nas išče, ko se izgubimo, dokler nas ne najde.
Zanj sem nenadomestljiv
Še več: Jezus ni le odličen pastir z ovcami, temveč je Dobri pastir, ki je za nas daroval življenje, vstal in nam dal svojega Duha. »Ne le, da je voditelj in poglavar črede, temveč da misli na vsakogar od nas kot na ljubezen svojega življenja. Misli name, zanj sem nenadomestljiv. On je dal življenje zame, umrl in vstal, ker me ljubi in najde v meni lepoto, ki je jaz pogosto ne vidim,« je pojasnil sveti oče.
Za Kristusa smo veliko in za vedno vredni
Danes veliko ljudi misli, da je naša vrednost odvisna od ciljev, ki jih dosežemo, od uspeha v očeh sveta, od sodb drugih; veliko ljudi se ima zato danes za nevredne in celo za zgrešene. Toda, je nadaljeval Frančišek, Jezus pravi, da smo zanj veliko in za vedno vredni. Da bi se našli, se moramo pustiti sprejeti in dvigniti ljubečim rokam našega Dobrega pastirja.
Dobri pastir je dal življenje zate, zame, za vse nas
»Vprašajmo se torej: znam vsak dan najti trenutek, da objamem gotovost, ki da vrednost mojemu življenju? Trenutek molitve, češčenja, hvaljenja, da sem pred Kristusovo navzočnostjo in se mu pustim ljubkovati? Če boš to počel, boš vnovič odkril skrivnost življenja in si zapomnil, da je Dobri pastir dal življenje zate, zame, za vse nas in da smo zanj vsi pomembni,« je zaključil papež.