Papež Frančišek je po obisku Litve in Latvije danes prispel še v tretjo Baltsko državo, ki je na programu njegovega apostolskega potovanja – v Estonijo. Kot poroča Radio Vatikan, je bilo tudi tukaj prvo srečanje namenjeno predstavnikom oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora, najprej pa se je sveti oče v predsedniški palači v Talinu srečal z estonsko predsednico Kersti Kaljulaid.

V govoru estonskim oblastem je Frančišek spomnil, da se Estonija že stoletja imenuje Marijina dežela, Maarjamaa. Ime, ki ne le pripada njeni zgodovini, ampak je tudi del njene kulture. Papež je dejal, da misel na Marijo vanj prikliče dve besedi: spomin in rodovitnost. Zato tudi o Estoniji rad razmišlja kot o deželi spomina in rodovitnosti.

Dežela spomina

Estonski narod je moral preživeti težka obdobja trpljenja in stiske, boje za svobodo in neodvisnost, o katerih se je vedno razpravljalo in sta bili pogosto ogroženi. V zadnjih petindvajsetih letih pa je estonska družba naredila ogromne korake in država, čeprav majhna, je danes na samem vrhu lestvice indeksa človekovega razvoja, pri čemer je papež navedel inovativnost, visoko raven svobode tiska, demokracijo in politično svobodo. Poleg tega je Estonija okrepila vezi sodelovanja in prijateljstva z različnimi državami.

Dežela rodovitnosti

V nadaljevanju je papež spregovoril o Estoniji kot deželi rodovitnosti. Navedel je besede iz apostolske spodbude Veselje evangelija: »Človeštvo trenutno doživlja zgodovinski preobrat, ki ga lahko vidimo ob napredku na različnih področjih. Hvalevredni so uspehi, ki prispevajo k blaginji ljudi« (Evangelii gaudium, 52). Pa vendar, kot je izpostavil, blaginja ni vedno sinonim za dobro življenje.

Medosebne, medgeneracijske in medkulturne vezi

»Eden od pojavov, ki ga lahko opazujemo v naših tehnokratskih družbah, je izguba življenjskega smisla, veselja do življenja; počasno in tiho ugašanje zmožnosti čudenja, kar ljudi pogosto potisne v eksistencialni napor,« je poudaril Frančišek. Zavedanje pripadnosti, ukoreninjenosti v narodu, kulturi in družini se počasi izgublja in s tem predvsem mlade prikrajša za korenine, iz katerih se gradita lastna sedanjost in lastna prihodnost, je pojasnil papež. Če bomo vse zaupanje položili v tehnološki razvoj kot edino možno razvojno pot, bomo izgubili zmožnost ustvarjanja medosebnih, medgeneracijskih in medkulturnih vezi, ki so v človeški družbe temeljnega pomena.

Rodovitnost naroda je odvisna od odnosov

Papež je ob koncu nagovora pojasnil, da bo zemlja rodovitna, da bo narod dal sadove in bo zmožen ustvariti prihodnost samo v takšni meri, v kakršni bo dal življenje odnosom pripadnosti med svojimi člani, v kakršni meri ustvarja vezi med generacijami in različnimi skupnostmi, ki ga sestavljajo.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media