Papež je poudaril, da je presenetljivo to, kar doda angel: »Pastirjem pokaže, kako naj najdejo Boga, ki je prišel na zemljo: »To vam bo znamenje: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli« (v. 12). Poglejte znamenje: dete. To je vse: dete v surovi revščini jasli. Ni več luči, ni več sijaja, ni več angelskih zborov. Le dete. Nič drugega ni, kot le to, kar je napovedal Izaija: »Dete nam je rojeno« (Iz 9,5). Izpostavljamo še nekatere druge poudarke njegovega nagovora.

FOTO: Vatican Media

Bog je na svet prišel majhen

Papež je brate in sestre v Kristusu pozval, da pogledamo v središče, onkraj luči in zrimo v Dete ter dodal, da je v njegovi majhnosti ves Bog. Priznajmo ga: »Dete, ti si Bog, Bog-dete.« Dovolimo, da gre to škandalozno začudenje skozi nas. Tistega, ki objema vesolje, je treba zadržati. Njega, ki je ustvaril sonce, je potrebno ogreti. Njega, ki je nežnost sama, je treba ljubkovati. Neskončna ljubezen ima drobceno srce, ki oddaja blag utrip. Večna Beseda je otročiček, to je nezmožen govoriti. Kruh življenja je treba nahraniti. Stvarnik sveta je brezdomec. Danes je vse obrnjeno: Bog prihaja na svet majhen. Njegova veličina je ponujena v majhnosti.«

Želi priti v našo majhnost

Papež je, kot navaja Radio Vatikan, podčrtal, da Jezus ne želi priti le v male stvari našega življenja, ampak tudi v našo majhnost, v naše šibkosti, krhkosti, neustreznosti, morda celo napačnosti. »Sestra, brat, če te tako kot Betlehem obdaja tema noči, če čutiš okoli sebe hladno brezbrižnost, če rane, ki jih nosiš v sebi, kričijo: »Majhen si, nič nisi vreden, nikoli ne boš ljubljen, kot si želiš«, ti nocoj odgovarja Bog in ti pravi: »Ljubim te takšnega, kot si. Tvoja majhnost me ne straši, tvoja krhkost me ne skrbi. Za vas sem se naredil majhnega. Da bi bil tvoj Bog, sem postal tvoj brat. Preljubi brat, ljubljena sestra, ne bojta se me, ampak v meni najdita svojo veličino. Blizu sem vama in prosim vaju le za to: zaupajta mi in mi odprita svoje srce«.

FOTO: Vatican Media

Obkrožen z malimi in revnimi 

»Poglejmo še enkrat jaslice in bomo videli, da je Jezus ob rojstvu obkrožen z malimi, z revnimi. Pastirji so. Bili so najpreprostejši, a bili so najbližje Gospodu,« je spomnil papež in dodal, da Jezus prihaja tja, kjer je človeško dostojanstvo na preizkušnji. Prihaja med izključene, da se najprej razkrije njim in ne učenim ter pomembnim ljudem. Prihaja k tistim, ki delajo. »Opozarja nas, kako pomembno je, da z delom dajemo človeku dostojanstvo, pa tudi, da dajemo dostojanstvo njegovemu delu, saj je človek gospodar in ne suženj dela. Na dan življenja ponavljamo: dovolj je bilo smrti na delovnem mestu! In zavežimo se k temu.«

Foto: Vatican Media

V Betlehemu so skupaj revni in bogati

»Niso tam samo zadnji, pastirji, ampak tudi učenjaki in bogataši, modri. V Betlehemu so skupaj revni in bogati, tisti, ki ga častijo kot modri, in tisti, ki delajo kot pastirji. Vse se na novo uredi, ko je Jezus v središču, ne naše predstave o Jezusu, ampak On, Živi,« je izpostavil in povabil, da se vrnemo v Betlehem, k izvoru, k bistvu vere. »Poglejmo na potujoče modre in se kot sinodalna Cerkev na svoji poti odpravimo v Betlehem, kjer je Bog v človeku in človek v Bogu; kjer je Gospod na prvem mestu in je češčen; kjer zadnji zasedajo mesto, ki mu je najbližje; kjer so pastirji in modri skupaj v bratstvu, ki je močnejše od vsake delitve na razrede. Naj nam Bog da, da bomo uboga in bratska Cerkev v češčenju. To je bistveno. Vrnimo se v Betlehem.«

 FOTO: Vatican Media

Življenje je romanje

Papež je homilijo sklenil z besedami, da nam bo dobro delo iti tja, poslušni božičnemu evangeliju, ki nam predstavlja Sveto družino, pastirje, modre, vse ljudi na poti. »Bratje in sestre, odpravimo se na pot, saj življenje je romanje. Vstanimo, prebudimo se, ker je nocoj zasvetila luč. To je nežna svetloba, ki nas spominja, da smo v svoji majhnosti ljubljeni otroci, otroci luči (prim. 1 Tes 5,5). Bratje in sestre, veselimo se skupaj, saj nihče ne bo ugasnil te luči, Jezusove luči, ki od nocoj dalje sveti na svetu.«