Papež Benedikt XVI. je na včerajšnjo pepelnično sredo obhajal slovesno bogoslužje z obredom pepelenja v baziliki sv. Petra v Vatikanu. V uvodu je dejal, kako so se verniki zbrali okoli groba apostola Petra, 'tudi da bi prosili za njegovo priprošnjo za pot Cerkve v tem posebnem trenutku'. Kot poroča Radio Vatikan, so pepelnično bogoslužje doslej tradicionalno prirejali v baziliki sv. Sabine na Aventinskem griču v Rimu, letos pa so ga prestavili v baziliko sv. Petra v Vatikanu, saj so glede na dogodke v zadnjih dneh pričakovali udeležbo večjega števila vernikov, pa tudi škofov in kardinalov. Sinočnje bogoslužje je bila namreč zadnja velika slovesnost, ki jo je vodil papež Benedikt XVI.

V svojem nagovoru je sveti oče spomnil, da s pepelnico vstopamo v postni čas, ki nas vodi k veselju Gospodove velike noči, k zmagi Življenja nad smrtjo. V prvem berilu so verniki prisluhnili besedam preroka Joela: »Tudi zdaj, govori Gospod, se obrnite k meni z vsem svojim srcem, s postom, z jokom in žalovanjem.« Papež se je posebej zaustavil ob izrazu »z vsem svojim srcem«. Ta nakazuje središče naših misli in čustev, korenine naših odločitev, izbir in dejanj. Toda ali je ta vrnitev k Bogu mogoča? »Da, kajti obstaja moč, ki se ne nahaja v našem srcu, temveč se širi iz samega Božjega srca. To je moč njegovega usmiljenja.« Vrnitev h Gospodu je mogoča kot »milost«. Dejanska resničnost našega življenja ta vrnitev postane le takrat, ko Gospodova milost prodre v notranjost in jo presune.

Kot je opozoril sveti oče, so tudi v današnjih časih mnogi pripravljeni »pretrgati svoja oblačila«, ko se soočajo s škandali in krivicami, ki jih povzročijo drugi. Le malokdo pa se zdi razpoložljiv, da bi ukrepal v lastnem srcu, v svoji vesti in svojih namenih ter dopustil, da bi jih Gospod preoblikoval, prenovil in spreobrnil.

Poziv »obrnite se k meni z vsem svojim srcem« pa ni namenjen le posameznikom, ampak tudi celotni skupnosti. Skupnostna razsežnost, je spomnil papež, je »temeljni element vere in krščanskega življenja«. V postnem času je torej pomembno živeti v zavesti, da na spokorniški poti nismo sami, temveč skupaj z mnogimi brati in sestrami v Cerkvi. »Živeti postni čas v intenzivnejši in jasnejši cerkveni skupnosti, v preseganju individualizma in rivalstva, je ponižno ter dragoceno znamenje za tiste, ki so daleč od vere ali so do nje ravnodušni.«

Vrnitev k Bogu vodi tudi preko križa. To je pot, na kateri se je potrebno vsak dan učiti, kako zapustiti svojo sebičnost in zaprtost, da bi naredili prostor za Boga, ki odpira in preoblikuje srca. Postni čas bi moral biti zato zaznamovan s pozornim in vztrajnim poslušanjem Božje besede, luči, ki razsvetljuje naše korake. Evangeljski odlomek pa spominja še na tri tradicionalna znamenja, ki naj bi spremljala ta čas: miloščino, molitev in post. Toda pristnost vsakega verskega dejanja opredeljujeta »kakovost in resničnost odnosa z Bogom«. Pravi učenec ne služi sebi ali javnosti, temveč v preprostosti in velikodušnosti služi Gospodu. »Naše pričevanje bo torej toliko bolj živo, kolikor manj bomo iskali lastno slavo in se bomo zavedali, da je nagrada za pravičnega Bog sam, združitev z njim tu na zemlji preko poti vere in na koncu življenja v miru in svetlobi srečanja iz obličja v obličje z njim za vedno.«

Papeža Benedikta XVI. je ob zaključku sinočnje svete maše nagovoril vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone. Svetemu očetu se je zahvalil, da je dal »svetel zgled preprostega in ponižnega delavca v Gospodovem vinogradu« in znal »v vsakem trenutku uresničiti to, kar je najpomembnejše: prinašati Boga ljudem in prinašati ljudi Bogu«.

Kardinal Bertone je dejal, da je ne le Cerkev, ampak ves svet z veliko ganjenostjo in globokim spoštovanjem sprejel papeževo odločitev, da se odpove službi rimskega škofa, naslednika sv. Petra. »Ne bi bili iskreni, če Vam ne bi povedali, da je ta večer tančica žalosti na naših srcih,« so bile Bertonejeve besede. Nadaljeval je, da je bil v teh letih papežev nauk okno, odprto na Cerkev in svet, skozi katero so pronicali žarki resnice in Božje ljubezni, da bi nam dali svetlobo in toplino na naši poti, tudi in predvsem v trenutkih, ko oblaki zagrinjajo nebo.

»Vsi smo razumeli,« je dejal, »da Vas je ravno globoka ljubezen do Boga in Cerkve spodbudila k temu dejanju, ter s tem razodela tisto čistost duše, tisto trdnost in zahtevnost vere, tisto moč ponižnosti in blagosti, skupaj z velikim pogumom, ki so zaznamovali vsak korak Vašega življenja in Vaše službe in ki lahko prihajajo samo iz biti z Bogom, biti v luči Božje besede, iz stalnega vzpenjanja na goro srečevanja z njim in potem ponovnega sestopanja v mesto ljudi.«

Foto: news.va