Na letališču sta ob 9.50 svetega očeta sprejela apostolski nuncij Alessandro d'Errico in predsednik države George William Vella, ki je nato Frančiška gostil v Palači velikega mojstra v Valletti. Papež se je zatem srečal še s predstavniki oblasti, diplomatskega zbora in civilne družbe.

Danes je zelo težko misliti z logiko miru, kajti navadili smo se razmišljati z logiko vojne. (papež Frančišek)

Temeljne vrednote evropskega prostora

V prvem govoru je papež spregovoril o temeljnih vrednotah evropskega prostora in se osredotočil zlasti na migracije. Po njegovih besedah drugi ni virus, pred katerim se je treba braniti, temveč oseba, ki jo je treba sprejeti. V povezavi z vojno v Ukrajini pa je pozval, naj se sredstva za oboroževanje rajši namenijo razvoju, zdravju in prehrani.

Srce Sredozemlja

Frančišek je Malto označil za srce Sredozemlja, ne le zaradi njenega geografskega položaja, temveč tudi, ker so ti otoki že tisočletja središče vitalnosti, kulture, duhovnosti, lepote in križišče, ki je znalo sprejeti in uskladiti vplive z različnih strani, so zapisali na portalu Vatican News.

Glavni vplivi na socialno in politično življenje Malte

V nadaljevanju je sveti oče izpostavil štiri temeljne vplive na socialno in politično življenje Malte. S severnimi vetrovi, ki pretežno pihajo na malteške otoke, je povezal Evropo in EU, ki je bila zgrajena, da bi v njej prebivala velika družina, združena v varovanju miru.

Medtem ko spet kak vplivnež, zaprt v zastarele zahteve nacionalističnih interesov, neti konflikte, običajno ljudje čutijo potrebo po gradnji prihodnosti, ki bo skupna ali pa je ne bo. (papež Frančišek)

Stebri civilno napredne družbe

»Da bi zagotovili dobro družbeno sobivanje, ni dovolj utrditi čuta za pripadnost, temveč je treba okrepiti temelje skupnega življenja, ki sloni na pravu in zakonitosti. Poštenost, pravičnost, čut za dolžnost in transparentnost so stebri civilno napredne družbe,« je poudaril Frančišek.

Zahodni življenjski slog in razmišljanje

Po njegovem sta za Malto tudi značilna zahodni življenjski slog in razmišljanje, kar prinaša veliko dobrega, denimo vrednote svobode in demokracije, v isti sapi pa tudi tveganja, nad katerimi je treba bdeti, da se zaradi želje po napredku ne bi odtrgali od korenin.

Papež Frančišek na začetku dvodnevnega obiska na Malti. FOTO: Vatican Media

Spoštovanje življenja in dostojanstva

»Temelj trdne rasti je človeška oseba, spoštovanje življenja in dostojanstva vsakega moškega in ženske. Opogumljam vas, da še naprej branite življenje od začetka do naravne smrti, vsak trenutek pa tudi pred odmetavanjem in zanemarjanjem,« je nadaljeval sveti oče.

Nevarnosti za mlade

Pri tem je imel v mislih dostojanstvo delavcev, ostarelih, bolnih in tudi mladih, ki so v nevarnosti, da zavržejo neizmerno dobro, ki ga imajo, in sledijo slepilom, ki puščajo veliko notranjo praznino – potrošništvu, zaprtosti za potrebe drugih in drogam.

Temelj trdne rasti je človeška oseba, spoštovanje življenja in dostojanstva vsakega moškega in ženske. Opogumljam vas, da še naprej branite življenje od začetka do naravne smrti, vsak trenutek pa tudi pred odmetavanjem in zanemarjanjem. (papež Frančišek)

V izolaciji ne bo blaginje in integracije

Tretji papežev poudarek je bilo kompleksno migracijsko vprašanje, ki ni trenutna okoliščina, temveč zaznamuje našo dobo. »Z revnega juga se množice selijo na bogatejši sever. Tega dejstva ni mogoče zavrniti z anahronističnim zapiranjem, saj v izolaciji ne bo blaginje in integracije,« je posvaril Frančišek.

Sredozemlje potrebuje evropsko soodgovornost

Sredozemlje, je nadaljeval, potrebuje evropsko soodgovornost, da bi vnovič postalo prizorišče solidarnosti in ne izpostava tragičnega brodoloma civilizacije. »Mare Nostrum ne sme postati največje evropsko pokopališče,« je opozoril papež.

Ne dovolimo, da bi brezbrižnost ugasnila sanje o skupnem življenju

V migrantih naj ne vidimo grožnje in naj ne podležemo skušnjavi graditve zidov in dvižnih mostov: »Ne dovolimo, da bi brezbrižnost ugasnila sanje o skupnem življenju.« Ob koncu je Frančišek – v povezavi z vetrom z vzhoda – spregovoril še o vojni in sanjah o miru.

Žalostno je spremljati, kako kopni navdušenje nad mirom, nastalo po 2. svetovni vojni. Ne le mir, tudi številna pomembna vprašanja, denimo boj proti lakoti in neenakosti, so umaknjena z glavnih političnih agend. (papež Frančišek)

Prihodnost bo skupna ali pa je ne bo

»Ledeni veter vojne, ki prinaša smrt, uničenje in sovraštvo, je z veliko močjo zajel življenje mnogih in dneve vseh. In medtem ko spet kak vplivnež, zaprt v zastarele zahteve nacionalističnih interesov, neti konflikte, običajno ljudje čutijo potrebo po gradnji prihodnosti, ki bo skupna ali pa je ne bo. Ne pustimo, da bi se sanje o miru razblinile!« je dejal sveti oče.

Sveti oče je nagovoril diplomatski zbor in državnike Malte. FOTO: Vatican Media

Prisotnost žensk in nežnost mater

Prava alternativa zlobni logiki moči, ki vodi v vojno, sta po njegovem prisotnost žensk in nežnost mater, ki dajejo svetu življenje. Kajti potrebujemo sočutje in skrb namesto ideoloških pogledov in populizmov, ki se hranijo z besedami sovraštva, je bil jasen papež Frančišek.

Mare Nostrum ne sme postati največje evropsko pokopališče. (papež Frančišek)

Težko je misliti z logiko miru

»Danes je zelo težko misliti z logiko miru, kajti navadili smo se razmišljati z logiko vojne. Žalostno je spremljati, kako kopni navdušenje nad mirom, nastalo po 2. svetovni vojni. Ne le mir, tudi številna pomembna vprašanja, denimo boj proti lakoti in neenakosti, so umaknjena z glavnih političnih agend.«

Pogovarjajmo se o razorožitvi

Papež zato spodbuja: pomagajmo si prisluhniti žeji ljudi po miru, prizadevajmo si postaviti temelje vse bolj razširjenega dialoga, zberimo se spet na mednarodnih mirovnih konferencah in se pogovarjajmo o razorožitvi, s pogledom na prihodnje generacije.

»Povabilo je na mizi«

Na vprašanje novinarjev, ki so ga spremljali na letalu na poti iz Rima na Malto, ali razmišlja o tem, da bi se odzval na povabilo ukrajinskih državnih in verskih voditeljev glede obiska Ukrajine, pa je sveti oče kratko in jedrnato odvrnil: »Povabilo je na mizi.«

Obisk marijanskega svetišča Ta' Pinu

Popoldne je Frančišek obiskal narodno marijansko svetišče Ta' Pinu na otoku Gozo, kjer je potekalo molitveno srečanje. Najprej je pred Marijino podobo položil zlato vrnico, zmolil tri zdravamarije, blagoslovil navzoče bolnike in na ploščadi pred svetiščem pozdravil 3000 vernikov. Med homilijo pa je spregovoril o ponovnem odkrivanju bistva vere.

Vrniti se k izvirom

»Vrniti se k izvorni Cerkvi ne pomeni gledati nazaj in posnemati modela prve krščanske skupnosti. Vrniti se k izvirom pomeni znova obuditi duha prve krščanske skupnosti, vrniti se v srce in spet odkriti središče vere – odnos z Jezusom in oznanilo njegovega evangelija vsemu svetu,« je poudaril sveti oče.

Vera iz običajev ne zadostuje

Dodal je, da nam vera iz običajev, ki se prenašajo iz roda v rod, slovesnih praznovanj, lepih ljudskih dogodkov, ne more zadoščati, temveč potrebujemo vero, ki »je utemeljena in se prenavlja v osebnem srečanju s Kristusom, v vsakodnevnem poslušanju njegove Besede, v dejavni soudeležbi v življenju Cerkve, v duši ljudske pobožnosti.«

Cerkev, ki ima v središču pričevanje in ne verskih navad

Vse zbrane je povabil, da bi bili Cerkev, ki ji je pri srcu prijateljstvo z Jezusom in oznanjevanje njegovega evangelija, ne pa iskanje pozornosti; Cerkev, ki ima v središču pričevanje in ne verskih navad; Cerkev, ki želi iti naproti vsem s prižgano svetilko evangelija, ne pa biti zaprt krog.

Popoldne je Frančišek obiskal narodno marijansko svetišče Ta' Pinu na otoku Gozo. FOTO: Vatican Media

Vzajemno sprejemanje

»Vzajemno sprejemanje – ne le iz formalnosti, temveč v Kristusovem imenu – je nenehen izziv, zlasti za naše cerkvene odnose, saj naše poslanstvo obrodi sadove, če delujemo v prijateljstvu in bratskem občestvu,« je še izpostavil Frančišek: »Sprejemanje je tudi pokazatelj, koliko je Cerkev v resnici prežeta z duhom evangelija.«

»Marija naj vas varuje in spremlja pri evangelizaciji!«

Papež je svoj nagovor končal s prošnjo, naj »Sveta Devica, ki je naročila molitev treh zdravamarij, da bi nas spomnila na svoje materinsko srce, v nas, njenih otrocih, zopet zaneti ogenj poslanstva in željo, da bi skrbeli drug za drugega. Marija naj vas varuje in spremlja pri evangelizaciji!«