Udeleženci so svetega očeta sprejeli z bogatim programom v več jezikih, prepletenim z glasbo in konkretnimi pričevanji, s Frančiškom pa so podpisali poseben dogovor, s katerim so se zavezali, da si bodo prizadevali za ekonomijo evangelija. Papežev nagovor, tudi o novi viziji okolja in univerzalnega etičnega načela, trajnosti, revščini in duhovnem kapitalu, je požel več glasnih aplavzov.

Mladi so to v zgodovini že naredili

Korenine tokratnega srečanja segajo v leto 2019, ko je sveti oče s pismom povabil v Assisi mlade, ki so se med seboj povezali in začutili, da so del svetovne skupnosti mladih z isto poklicanostjo. »Ko mlad človek v drugem vidi svoj lastni klic in ko se ta izkušnja ponovi pri tisočih drugih mladih, postanejo možne velike stvari, celo upanje, da bi spremenil ogromen in zapleten sistem – svetovno ekonomijo. Mladi z Božjo pomočjo to lahko in znate narediti; mladi so to v zgodovini že naredili,« je Frančišek polaskal mladim.

Sveti oče ob prihodu v Assisi. FOTO: Vatican Media

Družba in ekonomija brez mladih sta žalostni in pesimistični

Da je papeževa generacija mladim zapustila veliko bogastva, ni pa znala varovati planeta niti miru, je po poročanju portala Vatican News nadaljeval sveti oče. »Poklicani ste postati graditelji skupnega doma, ki zdaj razpada. Po Frančišku Asiškem navdihnjena nova ekonomija mora biti okolju prijazna in ekonomija miru. Gre za preoblikovanje ekonomije, ki ubija, v ekonomijo življenja v vseh njenih razsežnostih,« je izpostavil papež in dodal, da sta družba in ekonomija brez mladih žalostni, pesimistični in cinični.

Zdaj je čas za nov pogum

Ekonomija, ki jo navdihuje preroška razsežnost, se danes izraža v novi viziji okolja in zemlje. Da je treba nadaljevati pot ekološkega spreobrnjenja in storiti še več, kar mladi že počnejo, je podčrtal Frančišek. »Zemlja gori danes in danes moramo doseči spremembe. V zadnjih dveh stoletjih smo ljudje napredovali na račun Zemlje. Izropali smo jo, da bi povečali lastno blaginjo, ne pa tudi blaginje vseh. Zdaj je čas za nov pogum, da opustimo fosilne vire energije in pospešimo razvoj virov energije z ničelnim ali pozitivnim vplivom,« je opozoril.

Potrebna je hitra in odločna sprememba

In nadaljeval, da če smo izkoriščali planet in ozračje, se moramo danes naučiti žrtvovati tudi še vedno netrajnostne življenjske sloge, v nasprotnem primeru bodo previsok račun plačali naši otroci in vnuki. »Potrebna je hitra in odločna sprememba. Računam na vas – bodite nam zgled, ne pustite nas samih,« je sveti oče nagovoril mlade in spregovoril o več razsežnostih trajnosti – okoljski, socialni, odnosni in duhovni.

Zbralo se je okrog 1000 mladih podjetnikov in ekonomistov iz 120 držav. FOTO: Vatican Media

Ne ubija le ogljikov dioksid, temveč tudi neenakost

Počasi prepoznavamo socialno razsežnost, ko vidimo, da sta krik ubogih in krik zemlje isti krik, je pojasnil papež. »Prednost moramo dati tistim okoljskim rešitvam, ki zmanjšujejo bedo in neenakost. Ne onesnažuje in ubija le ogljikov dioksid, temveč tudi neenakost,« je poudaril in dodal še odnosno razsežnost, češ da so v mnogih državah odnosi med ljudmi osiromašeni: »Potrošništvo želi zapolniti praznino človeških odnosov z vse bolj izpopolnjenimi izdelki, a na ta račun ustvarja lakoto sreče.«

Prvi kapital družbe je duhovni kapital

Prvi kapital vsake družbe pa je po Frančiškovo duhovni kapital, ki nam daje razloge, da vsak dan vstanemo in gremo v službo, in ustvarja veselje do življenja, ki je potrebno tudi za ekonomijo. »Naš svet hitro troši to bistveno obliko kapitala. Zaradi pomanjkanja smisla trpijo zlasti mladi, krhkost mnogih mladih prihaja ravno iz pomanjkanja dragocenega duhovnega kapitala, ki je neviden, a bolj resničen od finančnega in tehnološkega. Tehnologija lahko stori veliko: nauči nas, kaj in kako storiti, ne pove pa nam, zakaj,« je bil jasen papež.

Papež Frančišek mladim: Računam na vas – bodite nam zgled, ne pustite nas samih. FOTO: Vatican Media

Nove poti, da bodo revni sami postali tvorci sprememb

Mlade je spodbudil še, naj pri ukvarjanju z ekonomijo najprej pogledajo revne, saj Frančiškove ekonomije ni »brez spoštovanja, skrbi in ljubezni do ubogih, do sleherne revne, krhke in ranljive osebe, od spočetja do bolne in invalidne osebe, do ostarelih v težavah.« Vprašajmo se, je nadaljeval sveti oče, ali počnemo dovolj, da bi spremenili ekonomijo, ki ubija, ali pa smo zadovoljni, če prebarvamo steno, ne spremenimo pa strukture hiše: »Morda je odgovor v tem, kako lahko odpremo nove poti, da bodo revni sami postali protagonisti sprememb.«

Poleg srca in glave uporabljati tudi roke

Papež je govor mladim sklenil s tremi smernicami za nadaljevanje njihove poti, to so revni, delo in utelešenje. Spodbudil jih je, naj na svet gledajo z očmi revnih in naj ne pozabijo na (dostojno in dobro plačano) delo in delavce. »Svet ekonomije boste spremenili, če boste poleg srca in glave uporabljali tudi roke. Ideje so potrebne in privlačne, a se lahko spremenijo v pasti, če ne postanejo 'meso', to je konkretnost, vsakodnevno delo. Kdor je v ključnih trenutkih zgodovine pustil dober pečat, je to storil, ker je ideale, želje, vrednote prenesel v konkretna dela.«