Papež Benedikt XVI. je med polnočno sveto mašo v baziliki sv. Petra pozval k miru na Bližnjem Vzhodu. Ta poziv velja ravno Jezusovemu rojstnemu mestu, palestinskemu Betlehemu. »Molimo za to, da bi Izraelci in Palestinci v Božjem miru in v svobodi živeli svoje življenje«, je sveti oče dejal minuli ponedeljek zvečer pred okoli deset tisoč verniki, ki so se na praznično noč zbrali v Vatikanu. Obenem je pozval k miru v vseh sosednjih državah, Libanonu, Siriji in Iraku. Benedikt XVI. je izrazil upanje, da bi kristjani 'v deželah, od koder izvira krščanstvo, lahko ohranili svoje domove' in skupaj z muslimani 'v Božjem miru skupaj gradili svoje dežele'.

Kristjani bi si morali po Kristusovem vzoru na svetu ves čas prizadevati za mir, je papež spodbudil v svojem nagovoru na božično noč. Namesto rožljanja orožja bi morala stopiti pomoč vsem potrebnim in trpečim. Verniki bi si morali nenehno prizadevati, da bi 'meče prekovali v pluge'. Ob vstopu v baziliko sv. Petra si je petinosemdesetletni papež pomagal s premičnim podijem.

Z jasnimi besedami se je papež zoperstavil tezi, da so verstva vzrok za nasilje in vojne v svetu, zaradi česar bi jih morali odstraniti, če želimo doseči mir. »Kjer na Boga pozabijo ali ga celo zanikajo, tam ni miru«, je poudaril papež. Monoteizem je v zgodovini vedno služil kot pretveza za nestrpnost in nasilje, toda vera je bila zlorabljena in izmaličena, je pojasnil sveti oče. Sploh ni res, da bi 'zanikanje Boga vzpostavilo mir na svetu'. Kajti skozi vsa stoletja vere niso le zlorabljali; dosti pogosteje je iz vere v Boga izhajala 'moč za spravo', za dosego miru in dobrega.

V svojem nagovoru je papež še posvaril, da Boga ne smemo preganjati iz svojih življenj in ga zavračati. Metode človeškega razmišljanja so sestavljene tako, 'da naj bi Boga sploh ne bilo'. Za Boga preprosto nimamo ne časa ne ustreznega prostora. Poskušamo ga odpraviti kot nekakšno 'odvečno hipotezo', namesto njega pa segamo po oprijemljivi 'sreči' in uresničevanju lastnih načrtov. Človek pa bi se moral prebuditi za Božjo prisotnost, je bila papeževa želja ob letošnjem božiču. Bog ljudi nagovarja ravno preko trpečih, zapuščenih, zavrženih in otrok.

Že tri ure pred začetkom polnočne svete maše so se na sveti večer v milem zimskem vremenu ob vhodu v baziliko sv. Petra vile dolge vrste romarjev. Vrata v svetišče so se odprla ob 20. uri. Vsi obiskovalci so morali skozi varnostno kontrolo, za razliko od prejšnjih let pa tokrat ni bilo nobenih groženj. Kljub temu so v vsej okolici Vatikana veljala najstrožja varnostna pravila.

Pozno zvečer je Benedikt XVI. na oknu svojega zasebnega bivališča nad Trgom sv. Petra prižgal lučko. Plamen je zagorel ob luči miru iz Betlehema, bakli, ki so jo prinesli iz Jezusovega rojstnega mesta. V apostolsko palačo so luč miru prinesli prav na sveti večer.

Istega večera pa so slovesno predstavili tudi jaslice na Trgu sv. Petra. Letos je figure podarila pokrajina Basilikata z juga Italije, na površini okoli 150 kvadratnih metrov pa upodabljajo Jezusovo rojstvo v pokrajini, od koder izhajajo. Poleg jaslic stoji 24 metrov visoko božično drevo iz italijanske pokrajine Molise, ki je bilo praznično osvetljeno že deset dni pred božičem.

Foto: splet