Čeprav ni bil eden izmed dvanajstih apostolov, je sv. Marko zapisal zgodbo o Jezusovem življenju, njegov zapis pa velja za najstarejšega med štirimi evangeliji (in je obenem najkrajši).

Marko naj bi spremljal Petra na njegovih potovanjih in je zapisoval njegove pridige. Ti Petrovi spomini so postali temeljni vir za evangelij po Marku in izročilo pravi, da je Marko s Petrom pripotoval vse do Rima, kjer naj bi bil evangelij napisan.

Potem ko je pred Petrovo smrtjo nekaj časa preživel z njim, je Marko odpotoval v egiptovsko mesto Aleksandrija. Tam je ustanovil cerkev in na tistem območju zgradil utrdbo krščanstva. Evzebij piše o tem, kako je ustanovil cerkev v Aleksandriji in kakšna gorečnost je vladala med tamkajšnjimi prvimi kristjani. Izročilo pravi, da je bil Marko prvi poslan v Egipt in da je tam oznanjal evangelij, ki ga je zapisal, velja pa tudi za ustanovitelja cerkva v Aleksandriji.

Število vernikov, tako mož kot žena, ki so se zbirali tam ter živeli kar najbolj asketsko in filozofsko življenje, je bilo tako veliko, da so začeli zapisovati njihove dejavnosti, srečanja, dejavnosti v prostem času, skratka njihov način življenja.

V Aleksandriji je v tistem času živelo veliko Judov, vendar naj bi bili prvi spreobrnjenci v krščanstvo večinoma egiptovski staroselci. Cerkev v Aleksandriji naj bi sv. Marko po izročilu ustanovil že okoli leta 42 po Kristusu, s čimer velja za eno najzgodnejših krščanskih cerkva.

V pravoslavni koptski Cerkvi se spominjajo tudi Markovega prihoda v mesto ter po Božji previdnosti srečanja z moškim, ki je kasneje postal njegov naslednik. Ko je sv. Marko prišel v mesto in stopal po ulicah Aleksandrije, najznamenitejšega mesta v Egiptu, je imel raztrgane sandale. Medtem ko je čevljar Ananija popravljal njegovo obutev, se je ranil v prst in zaklical: »O, edini Bog!« Sv. Marko je ozdravil čevljarjev prst in z njim spregovoril o tem, kdo je v resnici tisti »edini Bog«. Ananija je Marka povabil na svoj dom, kjer so on in vsi v njegovi družini prejeli sveti krst, potem ko so izrekli svojo vero v krščanskega Boga. Kmalu zatem se je število vernikov pomnožilo in Ananijeva hiša je postala zbirališče za vernike.

Leta 62 po Kristusu je sv. Marko odšel iz Egipta, da bi obiskal nove vernike, ki jim je pridigal v Pentapolisu. Preden je odpotoval, je Ananijo posvetil v škofa. Ustanovil je tudi cerkev v kripti, kjer je zatočišče našla Sveta Družina, in s tem izpolnil Izaijevo prerokbo: »Tisti dan bo Gospodov oltar sredi egiptovske dežele in Gospodov spominski steber ob njeni meji. Gospod se bo dal spoznati Egipčanom in Egipčani bodo tisti dan spoznali Gospoda« (Iz 19, 19;21).

Bombni napad se jena cvetno nedeljo 2017 zgodil v koptski stolnici sv. Marka v Aleksandriji, ki naj bi bila zgrajena na kraju, kjer je stala prva cerkev sv. Marka v Aleksandriji.

Zaradi zgodnje ustanovitve je cerkev v Aleksandriji postala eno izmed najpomembnejših središč krščanstva, njenega voditelja pa so imenovali »pappas« ali »oče«, kasneje pa »papež«. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da je Marko egiptovske kristjane vodil okoli 20 let pred svojim mučeništvom leta 68. Pred smrtjo je Marko posvetil škofa (Ananijo), tri duhovnike in sedem diakonov, ki naj bi mu pomagali pri služenju cerkvenemu občestvu. Do 3. stoletja je bila cerkev v Aleksandriji po pomembnosti takoj za Rimom.

Sv Hieronim trdi, da je poleg širjenja krščanske vere po vsem Egiptu Marko ustanovil tudi eno prvih cerkvenih šol, ki je postala temelj za znamenito Katehetsko šolo v Aleksandriji. Ta šola je slovela kot nepogrešljivo središče filozofskega in verskega izobraževanja v zgodnjih letih krščanstva.

Vse koptske Cerkve svoj izvor pripisujejo sv. Marku in ga častijo kot očeta koptskega krščanstva.

Vir: www.aleteia.org
Foto: Aleteia