Maksimiljan je kot redovnik minorit zapisal: »Človeško življenje ima tri stopnje: priprava na delo, delo in trpljenje. Čim hitreje duša doseže svetost, toliko hitreje doseže tretjo stopnjo – trpljenje, ki ga zahteva ljubezen.« To se je uresničilo v vihri druge svetovne vojne. Dotlej je opravil pomembno delo: ustanovil je »vojsko Brezmadežne«, ki je kristjane spodbujala k uresničevanju misijonarske poklicanosti, in izdajal listič Vitez Brezmadežne. Ko je Hitlerjeva vojska zasedla Poljsko, so ga odpeljali v taborišče Auschwitz. Tam je dopolnil svoje poslanstvo, ko se je ponudil, da na predvečer Marijinega vnebovzetja umre namesto družinskega očeta. Dati življenje za drugega in Bogu izročati nedoumljivo – je še kaj več od tega?

Izpolnil je misel: »Kadarkoli se posvetimo Mariji, postanemo v njenih rokah, kakor je ona v Božjih, orodje Božjega usmiljenja.«