»Kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima božič v dolini,« pravi ljudska modrost na Lenartov god. Svetnik iz 6. stoletja se je rodil v plemiški družini in postal kraljevi svetovalec. Ko je spoznal Kristusa, je postal duhovnik in mnogo poganskih plemičev navdušil za vero. Legenda pravi, da je njegova priprošnja pomagala noseči kraljici, ki se je v gozdu znašla v nevarnosti. V zahvalo mu je kralj podaril toliko zemlje, kolikor jo je lahko v eni noči objahal na svojem oslu. Na njej je zgradil samostan, v katerem so mnogi našli duhovno tolažbo. Njegovo posebno poslanstvo je bilo osvobajanje nedolžnih in spreobračanje jetnikov. Zaupal je, da more Bog spreobrniti tudi najhujše grešnike. Po prestani kazni jih je učil kmetovati.

Zagotovo tudi v času sodobnih ujetosti ni odveč reči: »Sv. Lenart, prosi za nas!« In prelopatati kakšno zaplato zbite zemlje …