Škof in mučenec

Zavetnik: Za zavetnika so ga izbrali bandažisti, zobozdravniki in kirurgi, priporočajo se mu tudi pri ledvičnih boleznih. Poleg tega je zavetnik več krajev, med njimi tudi Liègeja in Maastrichta.

Atributi: meč, puščico, model cerkve ali križ

Podobno kakor Janez Krstnik je tudi sveti Lambert postal žrtev maščevalne prešuštnice in nasilnih plemičev. Pri urejanju cerkvenih razmer v škofiji se je namreč hudo zameril tistim, ki so si prilaščali cerkveno premoženje, prav tako pa tudi mogočnemu Pipinu, majordomu kralja Teodorika III., in njegovi ljubici Alpaidi.

Ime: Lambert je zloženka iz starovisokonemških besed lant »dežela« in beraht »bleščeč, slaven«.

Rodil se je okoli leta 625 v Maastrichtu na Nizozemskem, umrl pa 17. septembra 705 v Liègeu v Belgiji.

Družina: Bil je frankovskega rodu, očetu je bilo ime Aper, materi pa Herisplindis. Starši so bili premožni in ugledni, rod pa je bil že več kolen krščanski.

Sodobniki: sveti Landoald, Vilibrord, Vito in Landrada, kralja Hilderik II. in III. ter Ebroin, Pipin.

Škofija: Lamberta so leta 670 izvolili za naslednika umorjenega škofa Teodarda, njegovega strica in učitelja. Škofija v Maastrichtu (Tongeren) je bila ustanovljena okoli leta 315, Lambert pa je škofijski sedež prenesel v Liège. Škofija ima danes 525 župnij in okoli 700.000 katoličanov (68 %). Pred kratkim so dobili novega škofa, Jean-Pierra Delvillea.

Izgnanstvo: Po smrti kralja Hilderika II. je moral Lambert v izgnanstvo v benediktinski samostan Stablo, kjer je preživel sedem let, dokler se ni smel leta 682 vrniti v svojo škofijo.

Kreposti: Bil je kreposten in izobražen, njegov življenjepis navaja, da je imel »knežji nastop in se je znal odlično vesti«. Bil pa je predvsem zgleden duhovnik, pobožen, ponižen ter skrben pastir svoje škofije. Veliko časa je preživel tudi na misijonskih potovanjih.

Mučeništvo: Ker je grajal grešno razmerje majordoma Pipina z Alpaido, je ta najela morilce, ki so ponoči vdrli v njegovo stanovanje. Sprva se je hotel braniti z mečem, nato pa ga povesil, pokleknil in bil med molitvijo ubit s puščico.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot škofa, klečečega in prebodenega s sulico ali kopjem; tudi v koretlju, ko nese žerjavico k oltarju. Kot atribute ima pri sebi še meč, puščico, model cerkve ali križ.

Pri nas: Po zaslugi plemstva, zlasti dedičev Eme Krške, se je češčenje svetega Lamberta v srednjem veku razširilo tudi pri nas. Posvečenih mu je šest cerkva: dve župnijski in štiri podružnične. Po njem se imenuje tudi kraj Šentlambert pri Zagorju.

Grob: Pokopali so ga v njegovem rodnem mestu, njegov naslednik sv. Hubert pa je dal v Liègeju (Leodiju), kjer je bil umorjen, postaviti cerkev in truplo prenesel vanjo. Med francosko revolucijo je bila razdejana in velik del relikvij uničen. V katedrali v Freiburgu hranijo njegovo glavo.

Goduje: 17. septembra.