Sveti Klemen Rimski
Sveti Klemen Rimski
Zavetnik: Je zavetnik Seville, Aarhusa in Compiegna ter Krima; kamnosekov, obdelovalcev marmorja, klobučarjev in mornarjev; je priprošnjik proti otroškim boleznim in otrok, proti vodnim nevarnostim ter ob viharju in neurju.
![](/storage/app/media/Saints/sveti-klemen-rimski-1-2016-11-23.jpg)
Delovanje in uspeh slovanskih apostolov svetega Cirila in Metoda pripisujejo tudi priprošnji svetega papeža in mučenca Klemena. Ko sta leta 867 prinesla njegove relikvije v Rim, ju je papež Hadrijan II. sprejel z vso slovesnostjo in naklonjenostjo. Vemo, kako je potrdil slovanske bogoslužne knjige in kako je dal sv. Cirila slovesno pokopati v cerkvi sv. Klemena.
Ime: Izhaja iz latinskega pridevnika clemens, v rodilniku clementis, ki pomeni »mil, krotek, pohleven, nežen«.
Rodil se je v prvem stoletju v Rimu,
umrl pa leta 97 v Rimu ali na Krimu.
Družina: O njegovem rodu ne vemo ničesar, obstajajo pa različne domneve: po eni naj bi bil ud flavijske cesarske rodovine, po drugi spreobrnjenec iz judovstva, po tretji pa Klemen, ki ga apostol Pavel v pismu Filipljanom omenja kot svojega tovariša. Zanesljivo je le, da je osebno sodeloval z obema prvakoma, Petrom in Pavlom.
Pontifikat: Bil je tretji naslednik apostola Petra v Rimu in je vladal v letih od 90/92 do 101.
Prednik: Anaklet I. (79–90/92)
Naslednik: Evarist (99/101–107?)
Izgnanstvo: Izročilo pravi, da je v času cesarja Trajana moral v izgnanstvo na polotok Krim, kjer je bil obsojen na težaško delo v kamnolomu.
Čudež: Delavci so v kamnolomu na vročih skalah trpeli veliko žejo, zato je ob Klemenovi molitvi začel čudežno izvirati studenec pitne vode, da so se lahko odžejali.
Mučeništvo: Razdraženi pogani so Klemenu za vrat privezali težko sidro in ga utopili v Črnem morju.
Dela: Nesporno je pismo, ki ga je napisal Korinčanom. To je najstarejši ohranjeni krščanski spis, ki ni vključen v Novo zavezo. Nastal je v Rimu po smrti cesarja Domicijana, najverjetneje v letih 96–98 po Kristusu.
Zavetnik: Je zavetnik Seville, Aarhusa in Compiegna ter Krima; kamnosekov, obdelovalcev marmorja, klobučarjev in mornarjev; je priprošnjik proti otroškim boleznim in otrok, proti vodnim nevarnostim ter ob viharju in neurju.
Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskih oblačilih, pogosto s tiaro in palijem. Njegovi atributi so: jagnje, sidro, vodnjak, včasih knjiga. Večkrat ima tonzuro. Upodobljeni pa so tudi prizori iz njegovega življenja.
Pri nas: Posvečenih mu je pet cerkva; nekateri domnevajo, da cerkve v Mojstrani, na Rodinah in v Bukovščici zaznamujejo pot, po kateri naj bi šla sveta brata Ciril in Metod, ko sta skozi naše dežele potovala v Rim. Poleg teh sta mu posvečeni še podružnici v Suhadolah pri Komendi in v Tupaličah pri Preddvoru.
Grob: Sveta brata Ciril in Metod sta leta 861 na Krimu odkopala njegove zasute relikvije in jih leta 867 prinesla v Rim, v cerkev sv. Klemena, zgrajeno že v prvi polovici 4. stoletja.
Pregovori: »Sv. Klemen sklene, sv. Katarina grušta, sv. Andrej pa (s snegom) pokriva. Sv. Klemen volku gobec zaklene.«
Goduje: 23. novembra.
Misel: »Vsak izmed nas naj v svojem stanu Bogu ugaja z dobro vestjo in poštenostjo, z dostojanstvom in naj ne prestopa določenega pravila svoje službe.« Beatifikacija: 28. januarja 1934 ga je papež Pij XI. razglasil za blaženega, 16. maja 1988 pa Janez Pavel II. za svetnika.
Goduje: 16. novembra (ponekod tudi 15. ali 17. novembra).