Sveti Klemen Rimski
Sveti Klemen Rimski
Zavetnik: Je zavetnik Seville, Aarhusa in Compiegna ter Krima; kamnosekov, obdelovalcev marmorja, klobučarjev in mornarjev; je priprošnjik proti otroškim boleznim in otrok, proti vodnim nevarnostim ter ob viharju in neurju.
Sveti Klemen Rimski, papež in mučenecDelovanje in uspeh slovanskih apostolov svetega Cirila in Metoda pripisujejo tudi priprošnji svetega papeža in mučenca Klemena. Ko sta leta 867 prinesla njegove relikvije v Rim, ju je papež Hadrijan II. sprejel z vso slovesnostjo in naklonjenostjo. Vemo, kako je potrdil slovanske bogoslužne knjige in kako je dal sv. Cirila slovesno pokopati v cerkvi sv. Klemena.
Ime: Izhaja iz latinskega pridevnika clemens, v rodilniku clementis, ki pomeni »mil, krotek, pohleven, nežen«.
Rodil se je v prvem stoletju v Rimu,
umrl pa leta 97 v Rimu ali na Krimu.
Družina: O njegovem rodu ne vemo ničesar, obstajajo pa različne domneve: po eni naj bi bil ud flavijske cesarske rodovine, po drugi spreobrnjenec iz judovstva, po tretji pa Klemen, ki ga apostol Pavel v pismu Filipljanom omenja kot svojega tovariša. Zanesljivo je le, da je osebno sodeloval z obema prvakoma, Petrom in Pavlom.
Pontifikat: Bil je tretji naslednik apostola Petra v Rimu in je vladal v letih od 90/92 do 101.
Prednik: Anaklet I. (79–90/92)
Naslednik: Evarist (99/101–107?)
Izgnanstvo: Izročilo pravi, da je v času cesarja Trajana moral v izgnanstvo na polotok Krim, kjer je bil obsojen na težaško delo v kamnolomu.
Čudež: Delavci so v kamnolomu na vročih skalah trpeli veliko žejo, zato je ob Klemenovi molitvi začel čudežno izvirati studenec pitne vode, da so se lahko odžejali.
Mučeništvo: Razdraženi pogani so Klemenu za vrat privezali težko sidro in ga utopili v Črnem morju.
Dela: Nesporno je pismo, ki ga je napisal Korinčanom. To je najstarejši ohranjeni krščanski spis, ki ni vključen v Novo zavezo. Nastal je v Rimu po smrti cesarja Domicijana, najverjetneje v letih 96–98 po Kristusu.
Zavetnik: Je zavetnik Seville, Aarhusa in Compiegna ter Krima; kamnosekov, obdelovalcev marmorja, klobučarjev in mornarjev; je priprošnjik proti otroškim boleznim in otrok, proti vodnim nevarnostim ter ob viharju in neurju.
Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskih oblačilih, pogosto s tiaro in palijem. Njegovi atributi so: jagnje, sidro, vodnjak, včasih knjiga. Večkrat ima tonzuro. Upodobljeni pa so tudi prizori iz njegovega življenja.
Pri nas: Posvečenih mu je pet cerkva; nekateri domnevajo, da cerkve v Mojstrani, na Rodinah in v Bukovščici zaznamujejo pot, po kateri naj bi šla sveta brata Ciril in Metod, ko sta skozi naše dežele potovala v Rim. Poleg teh sta mu posvečeni še podružnici v Suhadolah pri Komendi in v Tupaličah pri Preddvoru.
Grob: Sveta brata Ciril in Metod sta leta 861 na Krimu odkopala njegove zasute relikvije in jih leta 867 prinesla v Rim, v cerkev sv. Klemena, zgrajeno že v prvi polovici 4. stoletja.
Pregovori: »Sv. Klemen sklene, sv. Katarina grušta, sv. Andrej pa (s snegom) pokriva. Sv. Klemen volku gobec zaklene.«
Goduje: 23. novembra.
Misel: »Vsak izmed nas naj v svojem stanu Bogu ugaja z dobro vestjo in poštenostjo, z dostojanstvom in naj ne prestopa določenega pravila svoje službe.« Beatifikacija: 28. januarja 1934 ga je papež Pij XI. razglasil za blaženega, 16. maja 1988 pa Janez Pavel II. za svetnika.
Goduje: 16. novembra (ponekod tudi 15. ali 17. novembra).