Tako tretji dan po poplavnem valu s solznimi očmi pripoveduje Franjo Pasarič, upokojeni poštar, ki je v petek dopoldne z ženo Bogdano na domačiji v Vrbjah pri Žalcu nemočen opazoval, kako voda uničuje in odnaša vse, kar sta v dobrih štirih desetletjih zakona skupaj ustvarila.

Ujeta v poplavljenem domu

Gasilci so že od zgodnjega jutra vozili po kraju in po zvočnikih opozarjali, da se približuje nevarnost, pripovedujeta Pasaričeva: »Dobro se spominjamo poplav leta 1991, takrat je bilo veliko škode, a človek kar misli, da ne bo tako hudo. Bilo pa je še mnogo huje!« Reka Savinja je sicer od njihovega doma oddaljena skoraj dva kilometra zračne razdalje, čez kraj pa je speljan »graben«, kot mu rečejo Vrbjani, ki ima v običajnih časih komaj kaj vode. »Ob prvem poplavnem valu je voda dobesedno vidno naraščala – v nekaj minutah je bila do kolen in nisem mogla več odpreti vhodnih vrat. Če bi šla skozi okno, bi me odneslo, zunaj je je bilo že dvakrat toliko. Grabna ni bil...