Zavetnik: Ekumenistov, ekumenskega gibanja; eparhij Edmonton in Toronto, Ukrajine

Atributi: sekira ali sekalni nož

Jozafat je živel v težkih razmerah 16. in 17. stoletja v Ukrajini in Belorusiji, kjer je bila napetost med katoliškimi in pravoslavnimi kristjani tisti čas posebno boleča. Na lastno željo je že v mladosti postal katoličan, menih in bil kasneje posvečen v duhovnika. Bil je goreč za sveto liturgijo, obenem pa neutruden delavec za cerkveno edinost, povezanost z Rimom, a ob zvestem ohranjanju vzhodnih navad. Komaj triinštiridesetleten pa je, ker niso razumeli njegovih prizadevanj, postal žrtev nasprotnikov. Med pastoralnim obiskom v Vitebsku so ga na nedeljsko jutro, ko se je pripravljal na bogoslužje, kruto mučili in pobili s sekirami in meči.

Ime: Pri krstu je dobil ime Joan, Janez, Ivan. Ime Janez izhaja iz hebrejskega imena Jehohanan, ki pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«. Kasneje si je privzel redovno ime Jozafat.

Rodil se je leta 1580 v kraju Wlodzimierz, danes Vladimir v Ukrajini, v njegovem času pa je bil pod poljsko oblastjo,
umrl pa 12. novembra 1623 v Vitebsku v Belorusiji.

Družina: Po rodu je bil Belorus, njegov oče Gavril Kunčević je bil mestni svetnik, materi pa je bilo ime Marina. Družina je bila pravoslavne vere.

Skupnost: Leta 1604 je vstopil v ukrajinski red sv. Bazilija. Red bazilijancev sv. Jozafata, kakor se imenujejo, je mednarodni moški red papeškega prava, največji katoliški red bizantinskega izročila. Navzoč je v raznih vzhodnih cerkvah, po svetu pa deluje 9 provinc: v Argentini, ZDA, Braziliji, Kanadi, na Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Ukrajini in na Madžarskem. Vseh redovnikov je okrog 600.

Službe: Leta 1614 je postal predstojnik samostana v Vilni, leta 1617 škof v Vitebsku, leto kasneje pa nadškof v Polocku.

Zavetnik: Ekumenistov, ekumenskega gibanja; eparhij Edmonton in Toronto, Ukrajine.

Kreposti: Jozafat je že v otroških letih živel bogoljubno življenje, v Vilni je dolga leta zahajal v samostansko cerkev in tam pomagal kot ministrant, pevec, bralec, cerkovnik. Živel je zelo spokorno, nosil je spokorni pas, raševinasto srajco, vsak dan se je postil in bičal. Bil je goreč pridigar in spovednik, poln pastoralne gorečnosti. Rad je pomagal ubogim in skrbel za pouk katekizma med verniki.

Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskem oblačilu ali pa v habitu bazilijanskih menihov; kot atribut ima ob sebi sekiro ali sekalni nož, pogosto pa ju ima tudi zasajena v glavi (mučeništvo).

Ekumenizem: Vse svoje življenje je bil neutruden bojevnik za zedinjenje med katoliško in pravoslavno Cerkvijo. Še kot trgovski pomočnik se je pridružil uniatom in bil trdno prepričan, da je samo katoliška Cerkev v povezanosti z rimskim sedežem prava pot k Bogu.

Grob: Morilci so njegovo truplo vrgli v reko Dvino, nato so njegove posmrtne ostanke pokopali najprej v Polocku, jih prepeljali v Bialo na Poljskem, od tam na Dunaj, sedaj pa počivajo v baziliki sv. Petra v Rimu.

Beatifikacija: Papež Urban VIII. ga je 16. maja 1643 razglasil za blaženega, Pij IX. pa 29. junija 1867 za svetnika.

Goduje: 12. novembra (prej 14. novembra).

Zadnje besede: »Zakaj tolčete moje služabnike? Kaj so vam storili? Če mene iščete, sem tukaj.«