Sveti Janez Nepomuk
Objava:
01. 07. 2014 / 06:33
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
19.06.2021 / 11:32
Sveti Janez Nepomuk
Zavetnik: Je zavetnik Češke; duhovnikov, spovednikov; mostov, ladjarjev, splavarjev, mlinarjev; priprošnjik proti obrekovanju, za molčečnost, proti vodnim nevarnostim; je drugi zavetnik jezuitskega reda in habsburške cesarske hiše.
Janez Nepomuk spada v srednjeevropskem
prostoru med najbolj češčene
svetnike; njegovo podobo najdemo
na mostovih skorajda v vsakem večjem
srednjeveškem mestu, pa tudi
na mnogih oltarjih.
Ime: Janez izhaja iz hebrejskega imena Jehohanan, ki pomeni
»Jahve (Bog) je milostljiv«.
Rodil se je okoli leta 1350 v Pomuku (kasneje Nepomuk) blizu
Plzna na Češkem,
umrl pa 20. marca 1393 v Pragi, prav tako na Češkem.
Družina: Njegov oče Welfin je bil sodnik oz. župan, materinega
imena pa ne poznamo.
Služba: Sprva je deloval kot javni notar in delal v pisarni
nadškofovega generalnega vikarja in pri cerkvenem
sodišču. Po posvečenju (leta 1380) je postal tajnik
praškega nadškofa Janeza Jenštejna. Po doktoratu
iz cerkvenega prava ga je nadškof imenoval za kanonika
in arhidaiakona ter generalnega vikarja.
Kreposti: Poleg izobrazbe ga je odlikoval predvsem zaupanja
vreden značaj in zvestoba Cerkvi, zaradi česar je tudi
pretrpel mučeniško smrt.
Mučeništvo: Nepomuk si je nakopal jezo kralja Venčeslava, ki je
želel spraviti Cerkev na Češkem pod svojo oblast in
se polastiti njenega imetja. Ker je proti njegovi volji
potrdil novega opata v samostanu v Kladrubih, ga je
kralj dal zapreti in mučiti. Ponoči so njegovo truplo
vrgli s Karlovega mostu v Vltavo; mogoče pa je, da
ga je kralj že prej mučil z gorečo baklo in ga umoril
z mečem.
Legenda: Avstrijski kronist Ebendorfer je leta 1450 prvi zapisal
legendo o tem, da naj bi bil Nepomuk spovednik kraljice
Ivane. Ker ni hotel kralju izdati njenih grehov, ga
je ta dal zapreti, mučiti in vreči v reko. Nepomuk je
tako stoletja veljal za »žrtev spovedne molčečnosti«.
Zavetnik: Je zavetnik Češke; duhovnikov, spovednikov; mostov,
ladjarjev, splavarjev, mlinarjev; priprošnjik
proti obrekovanju, za molčečnost, proti vodnim
nevarnostim; je drugi zavetnik jezuitskega reda in
habsburške cesarske hiše.
Upodobitve: Neštevilne upodobitve prikazujejo Janeza Nepomuka
kot duhovnika s štolo in biretom na glavi. V rokah
drži mučeniško palmo, knjigo in križ. Kazalec desnice
drži na ustih kot simbol spovedne molčečnosti.
Največkrat ima okrog glave venec šestih zvezd (te
naj bi pokazale, kje v Vltavi leži njegovo truplo, da
so ga lahko našli). Pogosto je upodobljen tudi motiv,
kako posluša spoved kraljice Ivane.
Življenjepis: O Nepomukovem mučeništvu je papežu Bonifaciju
IX. poročal že nadškof Jan, njegov prvi življenjepis pa
je napisal nadškofov spovednik Peter Clarificator v
letih 1402/03. Kasneje so temu resničnemu poročilu
začeli dodajati nove podrobnosti, tudi zmoto o tem,
da je umrl kot žrtev spovedne molčečnosti.
Beatifikacija: papež Inocenc XIII. ga je 31. maja 1721 razglasil
za blaženega, Benedikt XIII. pa 19. marca 1729 za
svetnika.
Grob: Ko so Nepomukovo truplo našli, so ga najprej slovesno
pokopali v cerkvi sv. Križa, danes pa počivajo
njegove relikvije v praški stolnici sv. Vida.
Goduje: 16. maja, ponekod tudi 20. marca.
