Zavetnik: sprave med sprtimi in sovražnimi si ljudmi, avguštincov, mesto in škofija Salamanka

Atributi: črno oblačilo avguštincev eremitov, kelih, nad katerim lebdi hostija, knjiga

Janez je sprva živel dokaj lahkotno in udobno, svojih duhovniških dolžnosti ni jemal preveč resno; ko pa je dobil dobrega spovednika in modrega duhovnega voditelja, je temeljito spremenil svoje življenje. Odpovedal se je ugodnostim, ki so mu jih prinašale različne župnije in kanonikat ter zaživel skorajda puščavniško. Bil je izvrsten pridigar, ki pa je znal vsakogar tudi ostro opomniti, kadar je ravnal narobe; kot iskan spovednik z izrednimi darovi je mnogo ljudi pripeljal nazaj na pravo pot, pomiril sprte in se zavzemal za zatirane.

Ime: Ime je hebrejsko, Johanan in pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«. Slovenska oblika imena Janez pa je po­vzeta po latinski Joannes.

Rodil se je leta 1430 v mestecu Sahagun (San Facundo) v severni Španiji,
umrl pa 11. junija 1479 v Salamanki, prav tako v Španiji.

Družina: Bogata in pobožna zakonca Janez Gonzales de Castrillo in Sancia Martinez kar šestnajst let nista mogla imeti otrok, zato sta se toliko bolj razveselila prvorojenca Janeza, za katerim pa sta jih imela kasneje še šest.

Službe: Po posvečenju je postal stolni kanonik v Burgosu, nekaj časa je deloval v zavodu sv. Jerneja in bil pridigar pri župnijski cerkvi sv. Sebastijana v Salamanki, dokler ni vstopil k samotarjem (eremitom) sv. Avguština.

Skupnost: Red bosonogih avguštincev je leta 1610 ustanovil Thomas de Andrade. Imenujejo se po sv. Avguštinu, ker živijo po pravilih, ki naj bi jih napisal on. Posvečajo se različnim oblikam apostolata, glede na trenutne potrebe Cerkve. Razširjeni so v Evropi, Afriki, Ameriki, Aziji in Avstraliji. V redu je danes okoli 2800 bratov.

Zavetnik: K njemu se zatekajo za spravo med sprtimi in sovražnimi si ljudmi. Kot svojega zavetnika ga častijo avguštinci ter mesto in škofija Salamanka.

Kreposti: Po spreobrnjenju oz. kasnejši ozdravitvi je živel res ubožno in spokorno, bil je mož molitve, skrbel je za bolnike in učil nevedne. Bil je odličen pridigar, človek sprave, saj mu je uspelo spraviti med seboj sprte družine v Salamanki.

Čudeži: Že za življenja mu pripisujejo številne čudeže (tudi obujanje mrtvih). Imel je izredne darove, da je lahko videl v duše spovedancev, bil je deležen številnih mističnih doživetij.

Upodobitve: Upodabljajo ga v črnem oblačilu avguštincev eremitov; večinoma drži v desnici kelih, nad katerim lebdi hostija, v levici pa knjigo.

Življenjepis: Njegov prvi življenjepisec je bil redovni sobrat Janez iz Seville, v slovenščini pa je prvi objavil njegov življenjepis znani bosonogi avguštinec p. Marko Pohlin leta 1768.

Smrt: Postal naj bi žrtev zarote ženske, ki je s svojim razuzdanim in pohujšljivim življenjem marsikoga zapeljala v greh in pogubljenje. Janez jo je ostro grajal in svaril, obenem pa mu je uspelo iz njenih mrež rešiti nekega mladeniča. Iz maščevanja naj bi žena Janezu v vino za maševanje nalila strup.

Grob: Pokopali so ga v redovni cerkvi v Salamanki, danes so njegove relikvije v Španiji, Belgiji in Peruju.

Goduje: 11., prej 12. junija.