Zavetnik: Nima posebnega patronata

Atributi: brada ali model cerkve

Učitelj Germanije


Hraban Maver velja za najbolj učenega zahodnoevropskega teologa svojega časa. Veliko zaslug ima za duhovni razvoj Nemčije v 9. stoletju, pa tudi za nemški jezik. Utrdil je temelje za krščansko kulturo na ožjem nemškem prostoru, ki so mu pripadali tudi naši predniki. Kljub temu da je ves čas hrepenel in si prizadeval za »učenosti posvečeno tiho življenje v samostanski celici, daleč od vse moči in slave tega sveta« (takšen je bil napis na njegovem nagrobniku), pa je postal duhovna avtoriteta vzhodne frankovske države.

Ime: Ime (H)Raban, Rabanus je staronemška beseda, ki pomeni »krokar«. Beseda maver pa označuje zamorca, črnca, dobil ga je po sv. Mavru.

Rodil se je okoli leta 780 v Mainzu v Nemčiji,
umrl pa 4. februarja 856 v Winklu v Nemčiji.

Družina: Vemo samo to, da naj bi izhajal iz premožne družine, ki ga je, ko je imel približno deset let, poslala v šole v samostan v Fuldi.

Sodobniki: Njegova učitelja sv. Alkvin in sv. Eigil, cesarja Ludvik Pobožni in Ludvik Nemški, papeža sv. Leon III. in IV.

Skupnost: Benediktinci so najstarejši meniški red na zahodu. Leta 529 ga je na Monte Cassinu ustanovil sv. Benedikt. Njihovo geslo je Ora et labora – Moli in delaj.

Škofija: V škofa je bil posvečen 24. junija 847 in postal peti naslednik sv. Bonifacija na nadškofovskem sedežu v Mainzu. Škofija je nastala v prvem stoletju, danes ima nekaj manj kot tri milijone prebivalcev, od tega 28 % katoličanov. Vodi jo kardinal Karl Lehmann.

Predhodnik: Odgar (826–847)

Naslednik: Charles (856–863)

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Kreposti: Njegova najbolj značilna poteza je bila preprostost in velik čut za reveže, saj naj bi jih v svoji hiši vsak dan nahranil vsaj 300. Kot svojo posebno obliko službe za Kristusa pa je pojmoval pisateljsko delo.

Dejavnost: Kot opat slovečega samostana v Fuldi si je prizadeval za izpopolnitev bogoslužja in čistost nauka. Dokončal je zidanje novega samostana in sezidal okoli trideset cerkva in kapel. Kot nadškof pa je naredil veliko dobrega zlasti v času hude lakote leta 850 ter vodil tri pomembne sinode.

Dela: Napisal je številne svetopisemske komentarje, homilije; pisal je poezijo, priročnike s področja cerkvenega prava. Njegovo velikansko delo v 22 knjigah je De Universo, enciklopedičen pregled vsega znanja. Pisal je tudi življenjepise svetnikov.

Upodobitve: Največkrat je upodobljen kot benediktinski opat ali pa v škofovskem ornatu. Pogosto nosi trak z napisom: »Veni Creator Spiritus«, saj je on avtor te lepe binkoštne himne. Upodabljali so ga tudi kot nadškofa z brado ali z modelom cerkve ob sebi.

Goduje: 4. februarja, v erfurtski škofiji pa 5. februarja.

Beatifikacija: Uradnega postopka ni bilo; ves čas so ga častili kot blaženega, rimski martirologij pa ga prišteva med svete.