Zavetnik: nima posebnega patronata

Atributi: bela brada, kitajska noša, mučeniško palmo, štola okrog vratu

Kdo ve, kako bi sicer teklo življenje učenjaka Cleta (zaradi njegovega obsežnega znanja so ga klicali »živa knjižnica«), če ne bi bilo divjanja in opustošenja, ki ga je za seboj pustila francoska revolucija. Ker je bila matična hiša lazaristov v Parizu izropana in porušena, članom družbe pa onemogočeno delovanje, je Frančišek Regis Clet zaprosil za odhod v misijone. Skoraj trideset let svojega življenja je nato posvetil delu za širjenje evangelija na Kitajskem. Težko misijonsko delo je na koncu kronal z mučeniško smrtjo, saj naj bi ogromno Kitajcev »pohujšal z oznanjevanjem tuje vere«.

Ime: Ime je dobil po ravno takrat razglašenem svetniku, jezuitu Janezu Frančišku Regisu, ki je bil prav tako iz Grenobla. Frančišek sicer pomeni »frankovski«.

Rodil se je: 19. avgusta 1748 v Grenoblu v Franciji,
umrl pa: 18. februarja 1820 v Učangfluju, glavnem mestu pokrajine Hupei na Kitajskem.

Družina: Rodil se je v bogati in pobožni družini, bil je deseti izmed petnajstih otrok. Njegov oče je bil posestnik in trgovec; poleg njega je še en brat postal duhovnik, ena sestra pa redovnica. Zlasti je bil povezan z najstarejšo sestro Marijo Terezijo.

Skupnost: 18. marca 1771 je naredil zaobljube v Misijonski družbi in bil leta 1773 posvečen v duhovnika. Misijonsko družbo (CM) je leta 1625 ustanovil sv. Vincencij Pavelski za »službo ubogim«. Poleg dobrodelnosti je eno njihovih glavnih področij še vedno vodenje ljudskih misijonov.

Službe: Po posvečenju je najprej v Annecyju poučeval bogoslovce moralno teologijo, kasneje pa postal ravnatelj novincev v matični hiši v Parizu. Po francoski revoluciji so mu predstojniki dovolili, da je odšel za misijonarja na Kitajsko.

Misijon: Aprila 1791 se je vkrcal na ladjo in po dolgem, pa tudi nevarnem potovanju srečno prispel na Kitajsko. Prvo leto je deloval v pokrajini Kiangsi, nato pa so ga poslali v obširno pokrajino Hukuang, kjer je ostal do smrti.

Zavetnik: nima posebnega patronata.

Kreposti: Bil je plemenitega značaja, izredno bister in učen. Poleg tega sta ga odlikovali zlasti globoka pobožnost in ljubeznivost ter neustrašen pogum.

Mučeništvo: V času velikega preganjanja kristjanov, ki ga je ukazal cesar, so ga biriči prijeli 16. junija 1819 (izdal ga je nekdanji krščanski učitelj) in ga mučili, tepli po obrazu in zasliševali. Po pol leta neprestanega mučenja so ga na koncu privezali na križ in zadavili z vrvjo.

Upodobitve: Večinoma ga upodabljajo kot moža v zrelih letih z belo brado in v značilni kitajski noši. V rokah običajno drži križ ali mučeniško palmo, okrog vratu ima ponekod štolo.

Grob: Zvesti kristjani so ga najprej pokopali na Kitajskem, kasneje pa so njegovo truplo prenesli v Pariz v matično hišo, nato pa premestili v cerkev sv. Lazarja.

Goduje: 18. februarja.

Beatifikacija: Papež Leon XIII. ga je 27. maja 1900 razglasil za blaženega, papež Janez Pavel II. pa 1. oktobra 2000 za svetnika.

Misel: »Na tem svetu sva daleč vsaksebi. Toda kakšno bo najino veselje, ko se bova spet videla v nebesih! In edino po nebesih hrepeniš ti, kakor jaz ...« (v pismu sestri).