Teden molitve za edinost kristjanov je zame zmeraj poseben izziv, saj sem več kot polovico svojega redovniškega življenja preživela med kristjani Pravoslavne cerkve in muslimani, a v srednji šoli sem imela sošolke in sošolce iz protestantskih verskih skupnosti. Ob molitvi za edinost kristjanov mi stoji pred očmi slika velikih plakatov iz Beograda, iz časa, ko se je tam z velikim zanosom in ponosom gradila ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu – hram sv. Save. Plakati so po vsem mestu vabili vernike, naj darujejo za dovršitev gradnje čudovite cerkve, in sicer z besedami: »Mi gradimo cerkev – hram, a hram – cerkev gradi nas!« Vemo, da bo edinost delo Svetega Duha, kajti le on in edino on bo spremenil naša srca, da bomo na brate drugih cerkva gledali z iskreno ljubeznijo. In to se bo zgodilo, če bo prizadevanje za edinost najprej spremenilo nas same.

Ne moremo namreč iti k pravoslavnim ali protestantskim bratom in sestram in jim govoriti o naši želji po edinosti, če ne b...