Sv. Charles je dokaz, da ima Bog neskončno domišljije, kako človeka pripeljati k resnici. Molitev: »Moj Bog, če si, daj, da te poznam!« je kot mlad francoski častnik izrekel na alžirskih tleh. Tam se je srečal z islamom in ob trdni veri skromnih nomadov se je njegovo uživaško življenje postavilo na glavo. Začel je iskati gotovost in smisel. Srečanje z Božjim usmiljenjem pri sveti spovedi je zaznamovalo njegovo življenje. Posebej ga je nagovoril učlovečeni Jezus v Nazaretu. Postal je trapist, pozneje pa se je umaknil v puščavo. Med Tuaregi je posnemal Jezusovo tiho nazareško življenje s samoto, molitvijo in fizičnim delom. Iz evharistije je črpal moč za posvečevanje povprečnosti vsakdana. Po njegovem zgledu se je oblikoval red malih Jezusovih bratov, pozneje še sester.

V sivino vsakdanjih izzivov nositi luč učlovečenega Boga. Mu pripravljamo pot?