Sveti Burkhard Würzburški, škof, benediktinec



Burkhard je mlad zapustil svojo domovino in se s svetim Bonifacijem kot misijonar odpravil na evropsko celino. Bonifacij ga je postavil za škofa v Würzburgu, papež pa je to potrdil. Burkharda srečamo na državni sinodi za Nemčijo (leta 743), leta 747 pa na skupni frankovski sinodi. Z izjavo zvestobe škofov te sinode je potoval v Rim. V Würzburgu je dal zgraditi Andrejev samostan in stolnico ter vanjo prenesel trupla prvih frankovskih apostolov Kilijana, Kolonata in Totnana ter jih izpostavil v javno češčenje. S tem je dal velik zagon verski obnovi v deželi.


Ime: Burkhard (Burkard) je staro nemško ime, sestavljeno iz besed burg »zaščita, utrdba, grad« in hart »pogumen, močan«.

Rodil se je okoli leta 700 v Angliji,

umrl pa 2. februarja 753/755 v Homburgu, dolina Majne, v Nemčiji.

Družina: Bil je anglosaškega rodu, rojen naj bi bil v bogati družini.

Misijonar: Misijonsko delo je začel v letih 730–735. Sprva je deloval na južnem Turinškem in v frankovski deželi.

Sodobniki: Sv. Bonifacij, Karlman, frankovski vojskovodja, njegov brat Pipin Mali, kralj, papež Zaharija.

Red: Benediktinci so najstarejši meniški red v zahodni Evropi. Ustanovil jih je sv. Benedikt iz Nursije leta 529 in zanje napisal redovno vodilo (Regula). Matični samostan so zgradili na Monte Cassino jugovzhodno od Rima. Pravilo reda je: Moli in delaj – Ora et Labora. Po redovnih pravilih benediktincev so se zgledovali številni kasneje nastali redovi. Žensko vejo reda, benediktinke, je ustavila sv. Sholastika, sestra sv. Benedikta.

Škofija: Škofija Würzburg je bila ustanovljena leta 741, papež pa jo je potrdil 1. aprila 743. Burkhard je bil imenovan za njenega prvega škofa (741–755). Sezidal je stolnico presvetega Odrešenika, ki pa je leta 855 pogorela. Ozemlje škofije leži na Bavarskem, spada pa pod bamberško metropolijo. Škofija ima danes okoli 1.400.000 prebivalcev, od tega je 62 % katoličanov, in 619 župnij. Danes jo vodi škof Friedhelm Hofmann.

Naslednik: Megingaud (Megingold) iz Rotenburga (755–769)

Zavetnik: Je zavetnik škofije Würzburg, priporočajo se mu ledvični bolniki in revmatiki.

Kreposti: Že zelo mlad se je odločil za Bogu posvečeno življenje, njegova posebna skrb so bili ubogi; kot škof je bil zgled svojim duhovnikom, veliko se je ukvarjal z vzgojo mladih klerikov (ustanovil je stolniško šolo). Kot misijonar se proti poganom ni boril s silo, pač pa s prepričevalno zgovornostjo.

Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovski obleki s palico in knjigo, s hostijo in z modelom cerkve, lahko pa tudi z vojvodskim klobukom.

Grob: Ob smrti so ga pokopali v stolnici poleg sv. Kilijana, 14. oktobra 986 pa je škof Hugo prenesel njegove kosti v Andrejev samostan (danes sv. Burkharda). Ve se, da naj bi bila leta 1552 ohranjena samo še njegova glava v srebrnem relikviariju, ki pa je med tridesetletno vojno (1618–1648) izginil.

Goduje: V škofiji Würzburg 14. oktobra, na dan prenosa njegovih relikvij, v rimskem koledarju pa 2. februarja.