Na prošnjo sv. Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni v grlu in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

-Molitev ob Blaževem blagoslovu



Katoliški spletni portal Aleteia na današnji god škofa in mučenca sv. Blaža prinaša zanimiv vpogled v zgodovino »Blaževega žegna«.

Pred leti mi je duhovnik pripovedal o dogodku iz svoje mladosti. Ko je bil še deček, se je njegovemu bratu v grlu zataknila kost in malček se je pričel dušiti. Mati je v paniki pričela glasno moliti k sv. Blažu in kost je bila v hipu zunaj. Vse se je srečno končalo. Ali je bil brat omenjenega duhovnika resnično v smrtni nevarnosti, ne vem, toda zgodba je podobna eni izmed znamenitih legend o sv. Blažu: ko je bil v zaporu, ker se ni bil pripravljen odreči svoji veri, je čudežno ozdravil dečka, ki se je skoraj zadušil z ribjo kostjo.

O tem zgodnjekrščanskem mučencu v resnici ni prav veliko znanega. Prvi zaznamki o njem so zdravniški zapisi sodnega zdravnika po imenu Aëtius Amidenus s konca petega ali začetka šestega stoletja, ko je sv. Blaž omenjen kot pomočnik pri obravnavi bolnikov, ki so se jim stvari zataknile v grlu.

Vemo tudi, da je bil Blaž škof v mestu Sebaste v Armeniji, okoli leta 316 pa je trpel mučeništvo pod cesarjem Licinijem. Glede podrobnosti o njegovem življenju pa se moramo zanašati na različna izročila. Ta zgodnjekrščanski mučenec naj bi se rodil plemenitim in premožnim staršem, ki sta mu omogočila krščansko izobrazbo. Postal je zdravnik, že v mladih letih pa je bil imenovan in posvečen v škofa. V času Licinijevega preganjanja, nekdanjega Konstantinovega zaveznika, ki je pričel preganjati Cerkev, je Blaž doživel klic po puščavniškem življenju v votlini zunaj mesta, kjer je po izročilu zdravil bolne in ranjene divje živali. Nazadnje so ga odkrili Licinijevi lovci, ki so po gozdu iskali živali za igre v amfiteatrih. Blaža so odpeljali pred Agrikolasa, upravnika Kapadokije in Male Armenije, in ga vrgli v ječo.

Ena od legend pravi, da je na poti v ječo Blaž ukazal volku, naj iz gobca izpusti prašička, last žene, ki je svetniškega škofa prosila za pomoč. Kasneje mu je v jetniško celico prinesla sveče, da bi imel dovolj svetlobe za prebiranje Svetega pisma. Medtem ko naj bi bil Agrikolas navdušen nad Blaževimi čudeži, pa ga to ni oviralo pri tem, da bi vztrajal, naj se škof odpove svoji veri. Ker Blaž tega ni bil pripravljen storiti, ga je upravnik dal pretepsti, mučiti z železnim glavnikom za česanje volne in na koncu obglaviti.

Kot kažejo rokopisi Aëtiusa Amidenusa, so se ljudje na vzhodu do šestega stoletja k sv. Blažu obračali za priprošnjo pri boleznih grla. Do devetega stoletja je svetnik postal priljubljen tudi v Evropi, v srednjem veku pa je postal eden najbolj priljubljenih svetnikov, saj so ga uvrstili med »štirinajst priprošnjikov v stiski« (med katerimi so med drugim sv. Krištof, sv. Erazem, sv. Denis, sv. Barbara, sv. Katarina Aleksandrijska in sv. Egidij).

V čast sv. Blažu so gradili cerkve in mu posvečevali oltarje. Papež Leon IV. naj bi relikvije sv. Blaža leta 855 izročil vojvodi Wolfenusu iz Porenja v Nemčiji, ki jih je iz Rima prinesel domov. Druge relikvije sv. Blaža naj bi bile še v nemškem Braunschweigu in v Parizu.

Leta 971 naj bi se sv. Blaž v današnjem Dubrovniku prikazal meščanom in jih opozoril pred napadom Benečanov. Vse odtlej Dubrovnik svetnika časti kot svojega zavetnika. Njegov kip stoji nad mestnimi vrati, v mestni stolnici pa hranijo številne svetnikove relikvije.

Sčasoma se je razvil običaj blagoslavljanja grl, tako da duhovnik nad glavo ali grlom vernikov drži dve prekrižani sveči – blagoslovljeni dan prej, na svečnico – in prosi Blaževe priprošnje proti kakršni koli bolezni na grlu ali telesu.

Cerkveni blagoslov bolnikov je starodavni običaj, ki temelji na služenju Jezusa in njegovih učencev. Vsakoletni »Blažev žegen« je tradicionalno znamenje boja proti bolezni v življenju kristjanov, podeljuje pa se na današnji dan, ko obhajamo svetnikov god.

Na vzhodu sv. Blaž velja tudi za zavetnika divjih živali, zaščitnika mest ter zavetnika veterinarjev, česalcev volne in volnene industrije. Na vzhodu njegov god obhajajo 11. februarja.

Vir: www.aleteia.org
Foto: Aleteia / arhiv Družine