Zavetnik: Nima posebnega patronata.

^»Postal pa sem častilec Boga, da ne bi častil malikov, ki so jih izdelale roke. Zato nikdar ne bom molil zlata ali srebra ali brona ali železa ali lesenih in kamnitih lažnih bogov. Saj ti ne vidijo in ne slišijo, ker so delo kiparjev, zlatarjev in strugarjev. Rezbarije človeških rok so, ki se same od sebe ne gibljejo. Služim pa Bogu v nebesih in molim samo njega, ki je vsem ljudem vdihnil živo dušo in sleherni dan vsem daje življenje. Ne bom torej sebe ponižal, ne bom se podvrgel tem skrivljenim rečem, kajti sramotno je moliti, kar je ali enakovredno ljudem ali vsaj nižje od demonov. Grešijo najbolj nizkotni ljudje, ko molijo, kar je sestavila človeška spretnost: hladen kamnit izdelek, suh les, trdo kovino in mrtve kosti. Kakšna neumnost te zablode!«

Ime: Latinsko ime Apollonius pomeni »Apolonov, posvečen Apolonu«. Apolon je bil sin Zevsa in Lete, grški bog očiščenja, preroštva, petja, govora; pozneje bog svetlobe in sonca.

Rojen: neznano kdaj v 2. stoletju.

Kraj rojstva: Rim.

Umrl: 21. aprila 185/186.

Kraj smrti: prav tako Rim.

Družina: Znano je samo, da je bil pripadnik rimske aristokracije, bogat in vpliven senator.

Izobrazba: Bil je zelo učen in izobražen mož, saj je poznal dela vseh največjih filozofov in miselne tokove tedanjega časa. Ko je študiral starozavezne judovske spise, ga je to pripeljalo tudi do krščanskih pisateljev.

Spreobrnjenje: Potem ko se je preko literature seznanil s krščanstvom, se je pridružil kristjanom, začel prihajati k božji službi. O verskih vprašanjih se je večkrat pogovarjal s tedanjim papežem Elevterijem, na njegovo spreobrnitev pa naj bi vplival tudi sv. Justin. Dal se je krstiti in je kmalu postal eden vidnejših in spoštovanih članov krščanske skupnosti.

Preganjanje: Apolonij je bil obsojen in mučen v času cesarja Komoda (180–192), ki sicer kristjanom osebno ni bil sovražen, a so še vedno veljali zakoni njegovega očeta Marka Avrelija, po katerih so kristjane, zveste svoji veri, kaznovali s smrtjo.

Naznanitev: Apolonija je kot kristjana oblastem naznanil njegov suženj, obsodil pa ga je prokonzul Perenij.

Obsodba: Sodnijske akte o zaslišanju Apolonija so spet odkrili v 19. stoletju, tako da imamo poročilo o tem tudi v slovenščini, v knjigi Franca Lukmana Kristusovi pričevalci. Po daljšem zasliševanju in zagovarjanju pred senatom so Apolonija obsodili na obglavljenje z mečem.

Življenjepis: O življenju in mučeniški smrti Apolonija imamo več ohranjenih poročil: o njem pripovedujeta Evzebij Cezarejski v svojem delu Cerkvena zgodovina in sv. Hieronim, o mučeništvu pa poročata dva spisa: grški in armenski.

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Upodobitve: Upodabljajo ga v značilni rimski obleki tedanjega časa (togi), ogrnjenega z modroslovskim plaščem in mečem v roki.

Goduje: 21. aprila, sicer pa tudi: 18. aprila, 23. julija, 10. marca