Že od otroških let poznamo angele varuhe, prijazna bitja s krili, ki nas čuvajo in skrbijo, da ne skrenemo s prave poti. Angeli varuhi nas vodijo mimo nevarnosti in nas tolažijo, ko nas je strah. V otroških letih smo pred spanjem molili k svojemu angelu varuhu, da bi nas obvaroval vsega hudega ponoči in podnevi.

FOTO: Tatjana Splichal

Podlaga za češčenje angelov je nauk Svetega pisma. Na temelju Svetega pisma je teolog Franc Suarez vlogo angelov varuhov v odnosu do nas povzel v šest točk:
1. odstranjajo od nas nevarnosti, ki ogrožajo naše telo in našo dušo;
2. nagibljejo nas k temu, da delamo dobro in se varujemo hudega;
3. odstranjajo od nas napade hudobnih duhov in zmanjšujejo moč njihovih skušnjav pa tudi moč nevarnosti, ki izvirajo iz naših slabih nagnjenj in priložnosti za greh;
4. naše molitve prinašajo pred božje obličje;
5. prosijo za nas;
6. grajajo nas in na neki način kaznujejo, če je to za nas koristno in zveličavno.

Angeli varuhi pa niso spremljevalci le otrok, temveč tudi odraslih. Nanje se spomnimo kar dvakrat: 2. oktobra in na prvo nedeljo v septembru, ki jo imenujemo kar angelska nedelja. Poseben dan pa je namenjen tudi nadangelom.

Češčenje angelov je prvi določil papež Gregor XIII. leta 1582 in je veljalo samo za škofijo Valencia. Iz Španije se je praznovanje angelov varuhov širilo v Francijo in nato naprej po Evropi. Leta 1608 ga je papež Pavel V. dovolil za vso rimskokatoliško Cerkev in izbral datum 2. oktober. Angelsko nedeljo pa je določil Petrov naslednik Klemen IX. leta 1667, kar se je uveljavilo, čeprav je papež Klemen X. praznik angelov varuhov leta 1670 ukazal za vso Cerkev 2. oktobra.

Sveti angel, varuh moj,
bodi vedno ti z menoj;
stoj mi noč in dan ob strani,
vsega hudega me brani!
Prav prisrčno prosim te,
varuj me in vodi me. Amen.